Mbahenen mba Yesu yange ve ngohol Mkaanem ma Aôndo shi ve nôngo sha afatyô ve cii ér vea ungwa imo i Yehova. (Yoh. 17:6) Nahan cii kpa, mba va manden Yesu sha kon er ka iferor nahan kpen kera yô, hingir ve dang. Yesu yange fa er mbahenen nav lu a jighjigh u nan shi Yehova doo ve ishima yô, kpa shi fa ér gba u vea seer kaven Mkaanem ma Aôndo. (Luka 9:44, 45; Yoh. 20:9) Nahan a wase ve u seer kaven kwagh u ve ôr ken Ruamabera yô. Nenge ase er yange er kwagh ne zum u a ande hen mbahenen nav mba uhar mba ve lu yemen ken Emou la yô. Yesu yange pase iyol na hen nomsombaiorov mban ave ave la je ga. Kpa yange pine ve mbampin. Sha ci u nyi? Sha ci u alaghga yange soo ér ve pase un er i lu ve la, kua akaa a ve henen ken ishima la. Man ve er nahan vough. Ve kaa a na ér yange ve lu veren ishima ér Yesu una yima ve sha ikyev i Mbaroma mba ve lu eren ve ican la. (Luka 24:18-27) Yesu wase ve u kaven ken Ruamabera er akaaôron a profeti kpishi a kur sha mi yô. Sha iyange la aikighe Yesu shi ande hen mbahenen nav mbagenev shi pase ve inja i akaaôron a profeti la.—Luka 24:33-48. w24.10 14 ¶9-10

Yesu yange hen hanma kwagh u ôron shi eren hen Ter na u sha la. Nongo u Yehova kpa ngu dondon ikyav i Yesu la, ka ve tese se ken Mkaanem ma Aôndo kwagh u a lu u vough man u bo la, man er se eren kwagh ken uma wase ve a doo yô. (2 Tim. 3:16, 17) Ka ve umbur se hanma shighe ér se ôron Mkaanem ma Aôndo shi se eren sha mi kpaa. Ka sea eren tom a ityakeda yase u henen Bibilo yô, kwagh la a wase se kpishi. Ikyav i tesen yô, ka se fatyô u tôôn kwagh u Bibilo i tese la karen sha kwagh u nongo wase u kaa ér se er yô. Man ka sea nenge kwagh u nongo wase u kaa ér se er la, una zua sha kwagh u Bibilo i ôr yô, se seer nan nongo u Yehova jighjigh. (Rom. 12:2) Yesu yange pasen “loho u dedoo u Tartor u Aôndo.” (Luka 4:43, 44) Shi Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve pase kwagh u Tartor. (Luka 9:1, 2; 10:8, 9) Nyian kpa, hanma or u nan lu ken nongo u Yehova cii nan pasen loho ne, ka nana ngee a ityom sha ave je kpaa. w24.04 9 ¶5-7

Za hemen u nan nongo u Yehova jighjigh. Sha ayange a Mbaiserael mba tsuaa la, Yehova lamen a ior nav sha ikyev i Mose, shighe kar yô va hide lamen a ve sha ikyev i Yosua. (Yos. 1:17) Mbaiserael yange vea ungwan imo i ior mba ve tile sha ityough ki Yehova ne yô, akaa a za a ve i doo. Anyom uderi imôngo nga karen yô, lu mbaapostoli 12 lu hemen tiônnongo u Kristu u i hii veren la ye. (Aer. 8:14, 15) Shighe karen yô, i va seer mbatamen mba sha Yerusalem sha mbaapostoli mbara. Er mba ken tiônnongo lu dondon kwaghwan u nomso mbajighjigh mbara yô, “atôônanongo la cii za hemen u taver jighjigh ve u nan, shi ingyegh ve lu seer ayange ayange.” (Aer. 16:4, 5) Hen shighe wase ne kpa, ka sea dondo kwaghwan u nongo u Yehova yô, se zua a averen. w24.07 10 ¶10

Tor Davidi yange doo Yehova ishima tsung. Je yô a ôr kwagh na kaa ér ka “or u sha ishima yam vough.” Kpa Davidi va er asorabo a vesen, a er idya shi a wua or. Sha kwagh u Tindi u Mose tese yô, Davidi yange kuma ku. (Lev. 20:10; Num. 35:31) Kpa Yehova soo u wasen Davidi ér a gema ishima. Yange tindi profeti Natan ér a za lam a tor, shin er Davidi lu a gema ishima ga nahan kpaa. Natan yange ôr injakwagh i i wase Davidi u fan ér un er asorabo a vesen yô. Davidi kaven ér un er Yehova asorabo a vesen yô, a gema ishima. (2 Sam. 12:1-14) Yange nger pasalmi u tesen er un vaa afanyô sha ieren na la tsung yô. (Ps. 51, ngeren u sha ityou) Ior kpishi mba ve er isholibo ka vea ôr pasalmi ne yô, a sur ve ishima; nahan ve gema ishima. Doo se kpishi er Yehova yange wase Davidi gema ishima yô. w24.08 10 ¶9

Ior kpishi nenge er tom u yesen wan la u lu tom u kiriki ga yô. Wea lu a wanye u cuku yô, ka keng u lu nôngon kpoghuloo je wer nana seer nan jighjigh. Nahan fa wer doo Yehova a we kpishi. (Dut. 6:6, 7) Wan wou una va hiin u kaven kwagh yô, una gba pinen we mbampin sha kwagh u atesen a Bibilo kpoghuloo. Ikyav i tesen yô, una lu pinen we er i hii ve Yehova a vende ér se de eren akaa agen ga yô. Sha hiihii la, alaghga ishima ia za u iyol sha mbampin mba wan wou. Sha ci u alaghga u hen wer a na Yehova jighjigh kua Bibilo kuma ga. Nahan kpa, jighilii yô, mbayev ka vea nguren vesen yô, i gba u vea pinen mbampin sha er vea seer nan jighjigh yô. (1 Kor. 13:11) Nahan ityôkyaa ngi i ishima ia nyian we sha mbampin vev ga. Shighe u wan wou nan lu pinen we akaa a a tsum nan yô, u fatyô u tôôn shighe la wasen nan wer nana seer fan u henen kwagh. Nahan kwagh la una wase nan u seer nan Aôndo kua Bibilo jighjigh. w24.12 14 ¶1-2

Yange gba u Mbakristu mba ken Yudia vea lu a jighjigh u nan taveraa ve vea fatyô u waren ican i i va ken Yudia la ye. (Heb. 10:37, 38) Yesu yange vande ôron a mbadondon un ér zum u vea nenge shoja ia va haa afo ia kase Yerusalem yô, ve due ve yevese ve yem sha iwo. Kwaghwan na ne yange lu sha ci u Mbakristu cii, yange vea lu ken gar u Yerusalem shin ken agar a ken Yudia kpaa. (Luka 21:20-24) Yange shoja ia va ityav yô, ior ve yevese ken agar ve yem hen ma gar u i maa un girgar i kase, er Yerusalem nahan yô. U duen ken Yerusalem yemen sha iwo la, lu inja er ka ibumekwagh yô, nahan gba u vea lu a jighjigh u nan taveraa ve vea dondon kwaghwan la ye. Shi yange gba u Mbakristu mba ken Yudia mbara vea na nomso mba Yesu lu eren tom a ve u tesen er tiônnongo una eren akaa la jighjigh. A shi nan kpa, mba ve lu hemen la ôr akaa jighilii sha u pasen hanma or ken tiônnongo shighe u a yevese man gbenda u a yevese la kpaa.—Heb. 13:17. w24.09 10 ¶9-10

Shighe u Yesu lu shin tar la, a er kwagh u Ter na tindi un ér a er la vough. (Yoh. 17:4) Kpa Yesu henen ér ka un tseegh una fatyô u eren kwagh u Yehova a soo ga. Yange tese mbagenev u eren tom shon. Yange na mbahenen nav jighjigh, nahan gema tom u nengen sha iyôngo i Yehova i i doo un ishima yum la, kua ian i hemen tom u pasen kwagh shi tesen ior la wa ve sha ikyev. Yesu yange a wa mbahenen nav kwagh u una wase ve yô. Yange a lam a ve kundu kundu. Yange nenge mbagenev lu a ieren i tan akperan, nahan a wa ve kwagh. (Luka 24:25-27; Yoh. 20:27) Yange pase ve er i gbe u vea hemba veren ishima sha kwagh u nengen sha tom u yange wa ve la yô. Shi a kaa a ve ér ve hemba veren ishima u nengen sha ior mba Yehova, i de lu u keren ér vea lu a inyaregh kpishi ga. (Yoh. 21:15) Shi a kaa ér ve de tôôn kwagh u ve er ken mcivir u Yehova la ve karen sha kwagh u mbagenev ve er la ga. (Yoh. 21:20-22) Shi yange a kôôm ve sha mbamhen mba shami ga mba ve lu a mi sha kwagh u Tartor u Aôndo la. Shi wase ve u hemban veren ishima sha u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo.—Aer. 1:6-8. w24.10 15-16 ¶13-14

Aluer se mba ungwan imo i Yehova yô, se lu uma gbem sha won. Er Mbaiserael kpa yange shi cuku u vea nyôr ken Tar u Ityendezwa la nahan, se kpa se mba ikyua ikyua u nyôron ken tar u he u Aôndo a tôndo zwa a mi la. Ica ia gba ga tsô, tar ne u a hide a hingir paradiso er yange u lu sha hiihii la nahan. (Yes. 35:1; Luka 23:43) Diabolo vea azôv a na cii vea kera lu ga. (Mpa. 20:2, 3) Shi kwaghaôndo u aiegh kpa una kera lu u tsumen a ior sha kwagh u Yehova ga. (Mpa. 17:16) Shi ugomoti mba uumace kpa vea kera lu u eren ior mba ve lu sha ikyev ve la ican ga. (Mpa. 19:19, 20) Yehova una lumun ér or môm u hendan a na nana lu ken Paradiso ga. (Ps. 37:10, 11) Ior mba vea lu ken paradiso la cii vea lu dondon atindi a Yehova a perapera, a ka a na ior ve lu ken mzough man ken bem la. Kwagh ne una na yô, ior vea doo ayol a ve, shi vea na ayol a ve jighjigh. (Yes. 11:9) Uma una doo hen shighe la kpen kpen! Shi aluer se mba  ungwan imo i Yehova yô, se za hemen u lun ken paradiso shin tar, a lu anyom uderi tseegh ga, kpa a lu gbem sha won.—Yoh. 3:16. w24.11 9 ¶7

Kwaghôron u profeti u i ôr ken ivur i nyian ne la ngu kuren sha mi nyian sha gbenda u kpilighyol kpen kpen. I gema ityakeda i pasen loho u Tartor ken ijô i hemban 1,000. Shi ijiir yase i sha Intanet i jw.org la na yô, ior kpishi sha tar nyian hingir u ungwan loho u Tartor u Aôndo. Nahan kpa, Yesu shi yange kaa a mbahenen nav ér vea lu ‘a zende sha agar ve tser,’ shin vea lu a pase hanma or kwagh ga tsô, una va. (Mat. 10:23; 25:31-33) Mkaanem ma Yesu man ma a kure sha mi sha ayange a ase ne kpaa. Ior kpishi nyian mba sha ajiir a i yange tom wase u pasen kwagh ne yô. Heela tseegh ga, hanma miniti yô, ka i mar mbayev uderi imôngo. Nahan ka se nôngo sha afatyô wase cii sha er loho u dedoo ne u ar a “hanma ikyurior man hanma ipyaven man hanma zwa” yô. (Mpa. 14:6) Kpa jighilii yô, se fatyô u pasen hanma or sha tar loho u dedoo ga tsô mkurtar una va. w24.05 10 ¶6-7

Yesu yange una ôron kwagh a ior yô, i lu u surun ve asema shi taver ve asema. Yange zôhôn a mbadondon un ga. (Luka 8:47, 48) A ver ikyav i dedoo i noov mba ve lu Mbakristu vea dondo yô! Yesu wa noov kwagh ér ve za hemen u eren kwagh a kasev vev sha mimi. Yange ôr kwagh ter mkaanem ma Ter na, u a kaa ér nom “nana var ken kwase u nan” la. (Mat. 19:4-6) Ishember i ken zwa Grika i i gem hen ivur ne ér “var ken” la, inja i i jighilii yô ér “u zuan kpiaan.” Sha nahan yô, gba u nom vea kwase vea doo ayol a ve tsung, je yô vea lu er i var ve, ve zua kpiaan nahan. Aluer mô ken ve nan er kwagh u vihin ugen yô, ve uhar cii kwagh la una bende a ve. Nom u nan lu vea kwase u nan kangenaa nahan yô, ka nan venda u ôron hanma inja ngeren shin nengen nyityô foto u ijimbagh cii. Shighe u ashe a gber nan sha imbakwagh la yô, ka nan venda u “kenger gbilinkwagh,” nan gema ashe kera fese. (Ps. 119:37) Ka nan kange ishima ér mayange nana kenger kwase a isharen i bo ga, er Yobu nahan.—Yobu 31:1. w25.01 10 ¶12-13

Gbenda u uumace ve den kwaghbo la ka u taver u kaven. Gbenda u Yehova a den se uumace mba se yen mban a asorabo la kaha kposo a gbenda u se den mbagenev a asorabo la. Or môm nana fatyô u den or a isholibo er Yehova a den se la ga. Orpasalmi ôr kwagh u Yehova ér: “we u den ior asorabo sha mimi, sha er kwagh wou una ta ior ihindi iyol yô.” (Ps. 130:4) Yehova “den ior asorabo sha mimi.” A ver ikyav i tesen se inja i u den or kwaghbo sha mimi la. Ken avur agen ken ruamabera u ken zwa Heberu la, mbangeren Bibilo ter asember agen u pasen gbenda u Yehova a den kwaghbo la, a mayange vea er tom a mi u pasen gbenda u uumace ve den kwaghbo la ga yô. Yehova ka una de or a isholibo yô, a kough i sha vindi vindi. Ka nan hide nan ya ijende a na kangenaa. Doo se kpishi er Yehova a den se a kwaghbo wuee kwa kimbir kimbir yô. w25.02 8 ¶1-3

Aluer se due kwaghpasen man ior kegh ato a vese ga kpa, se kure awashima wase. Se ôr nahan sha ci u nyi? Sha ci u se er shiada sha kwagh u Yehova man Yesu, man ka kwagh u ve soo ér se er je la. Shighe u se zua a or môm u pasen nan kwagh ga shin i venda loho wase je kpa, a fatyô u saan se iyol sha ci u se fa ser se mba eren kwagh u doon Ter wase u sha la. (Anz. 27:11) Shi aluer orpasenkwagh ugen nan zua a or hen haregh wase u nan soo u henen Bibilo kpa a fatyô u saan se iyol. Iyoukura tôô tom wase u pasen kwagh ne kar sha tom u keren wanye u nan saa yô. Ior kpishi ka ve due ve samber sha ajiir wue wue ve keren nan. A za zuan a wan shon yô, i saan hanma or iyol, ka lun or môm u nan zough a nan la tseegh ga. Kape tom u geman ior hingir mbahenen kpa u lu vough je la. Ka i gba u hanma or ken tiônnongo nana er tom u pasen kwagh ne ve se pase kwagh hen haregh wase se tser ye. Nahan ka i saan hanma or ken tiônnongo iyol shighe u or u he nan hii u van mbamkombo yô. w24.04 18 ¶13-14

Saan se iyol kpishi u fan akaa a aa va er ken hemen la. Sha iwasen i Yehova yô, se mba veren ishima ser ior kpishi vea va civir un a vese imôngo cii ve zegecan una hii ye. Shi doo se kpishi u fan ser hen shighe u zegecan, ior kpishi ken tar u Satan ne vea undu un vea va kohol se u civir Yehova. Kpa hegen yô, se mba a tom u hange hange u i gbe u se er yô. Se mba a ian i icivirigh i eren tom u mayange a kera kimbir u ga yô. Ka tom u pasen loho u dedoo u Tartor u Aôndo sha tar jimin cii, shi hen shighe shon môm tan ior icin sha akaa a aa va er la. Gba u ior vea fa er mkur u botar ne a sôôn van yô. Er loho u dedoo u doo se ishima, shi ior kpa ve doo se ishima man u hemban cii yô, Yehova Aôndo kua iti na i doo se ishima yô, se za hemen u pasen kwagh torough torough man sha gbashima zan zan shighe u Yehova una kaa ér, “Kuma” la! w24.05 19 ¶14-16

Yesu yange tese Peteru man mbaapostoli mbagen mbara kwagh u hange hange sha kwagh u iyol hiden a mi ijime hen tugh mbu kpernan i wua un la. Yange a kpiligh mbaapostoli mbara iyol u nengen er Yesu er tom u lu ikpan eren yô. Yesu yange ér akondo a a haa iyol la kera, maa zer taor ken iwenge, shi haa mngerem shin gbande la maa gba ôôn ve angahar. (Yoh. 13:4, 5) Yange ôô mbaapostoli nav mba 12 mbara cii angahar; Yuda u lu u una va tee un la kpa, lu môm ken ve. Man alaghga yange a tôô un shighe gôgônan u eren kwagh ne. Kpa yange er tom a iyol hiden a mi ijime. Yesu wa ishima a ve shi pase ve inja i kwagh u er la, a kaa ér: “Ne kav inja i kwagh u m er a ven ne kpa? Ne mba yerem ner ‘Ortesen’ man ‘Ter,’ man ka shami je, sha ci u ka or u m lu je la. Nahan aluer mo u m lu Ter man Ortesen ne m ôô ne angahar yô, ne kpa ôôn nen mbagenev angahar.”—Yoh. 13:12-14. w25.03 10 ¶9-11

Tar ne ka u na yô i taver se u lun kôôsôô a Yehova. Ior kpishi venda ér Aôndo ngu ga. Ashighe kpishi ka i lu inja er kpe ior mba ve vende u dondon atindi a Aôndo la iyol nahan. Ka sea nengen nahan yô, kwagh la a kar jighjigh wase. Shin er se ne jighjigh ser Aôndo ngu nahan kpa, kwagh la una na se hii u tan akperan ser una wase se ga. Or u a nger Pasalmi 73 la kpa, yange lu un nahan hen shighe ugen la. Yange nenge er kpe ior mba ve venda atindi Aôndo la iyol yô. Ica i gbe ga yô hii u tan akperan aluer ka a inja u civir Aôndo yô. (Ps. 73:11-13) Ka nyi yange i wase orpasalmi ne ve gema mnenge naa? Yange hen sha kwagh u una fatyô u eren mba ve de u suur sha Yehova yô. (Ps. 73:18, 19, 27) Shi yange hen sha mbamtsera mba una fatyô u zuan a mi sha u civir Aôndo la kpaa. Se kpa se fatyô u henen sha igbenda i Yehova a ver se la. w24.06 25 ¶16-17

Sha ayange a i ngeren Bibilo la, mbagenev yange vea na anmgbianev vev mba ve gbe ican la inyaregh yô, ve ngohol mtsera sha mi kpishi. Shi mba ôron ajir yange ve ngohol inyaregh ki yamen ishô nahan ve na mbaishôôv ibo. Aeren ne vihi Yehova ishima je zua ga. (Esek. 22:12) Doo u se hen sha gbenda u se eren kwagh sha kwagh u inyar la. Pine iyol you wer: ‘Hanma shighe ka m henen sha kwagh u inyar kua akaa a me fatyô u yamen a mi laa? Ka mea ngohol ijô hen or yô, m nenge mer kwagh gba or u nan nem la a mi ga nahan m timbir u hiden a mii? Inyaregh ki m lu a mi ne na yô, ka m nenge mer m hemba mbagenev nahan i taver mo u nan ve kwagha? M nengen anmgbianev av mba nomso man mba kasev mer ve soo uyôughyôughmbaakaav sha ci u mba a inyaregh yumuu? Ka m soo mer ka mbainyarev tseegh me ya ijende a ve, kpa a luun mbaatsanev yô m soo gaa?’ Aluer se soo ser se za hemen u lun ken tenti u Yehova ne yô, a gba u se lu mba soon inyaregh ga. Se er nahan yô, mayange Yehova una undu se ga! w24.06 12-13 ¶17-18

Kwagh u se er ve se kura ayol ase yô, ka lun asaren a vough. Aluer se hen u ‘kôron kwaghbo ihyom man kwagh u dedoo gema doo se ishima’ yô, kwagh la una na se kange ishima u eren kwagh u vough. (Amo. 5:15) Shi asaren a vough aa wase se u hemban imeen shighe u se va nyôr ken ma mlu u se tagher a imeen yô. Se er kwagh ne sha u eren akaa a a na Yehova una seer doon se ishima yô. Ka sea zaan mbamkombo shi sea duen kwaghpasen yô, se taver isharen yase i eren ishima i Yehova la, nahan i hemba saren se u eren kwagh u vough. (Mat. 28:19, 20; Heb. 10:24, 25) Ka sea ôron Mkaanem ma Aôndo shi sea henen sha mi yô, se hemba lun a isharen i eren kwagh u dedoo, geman kôron kwaghbo ihyom. (Yos. 1:8; Ps. 1:2, 3; 119:97) Umbur, Yesu yange kaa a mbahenen nav ér: “Eren nen msen hanma shighe, sha er ne gba ken imeen ga yô.” (Mat. 26:41) Ka sea eren msen hen Ter wase u sha la yô, a wase se shi se seer kangen ishima u eren kwagh u a soo yô.—Yak. 4:8. w24.07 17-18 ¶14-16

Gba u mba ve tsaase mbagenev la, vea dondo gbenda u Yehova a ne ior kwaghfan na la. Umbur wer Yehova ne ior kwaghfan na mgbeghaa. Se kpa ka se tesen mbagenev mba ve lu henen a hen la akaa a se fe la a iyoltangen shio. Se mba vende u tesen mbagenev akaa agen a se fe la ser aluer se tese ve yô, vea va ngohol iantom i se lu sha mi la yum ga. Shin se mba kaan ser: ‘Yange or tesem ga, un kpa a hen iyol na’ ga. Mayange or u civir Yehova nana de henen kwagh nahan ga. Se mba tesen mba se tsaase ve la akaa a se fe la tseegh ga, kpa ka se ‘na ve ayol a ase’ kpaa. (1 Tes. 2:8) Ka se er nahan sha er “ve di vea kuma u tesen mbagenev tsembelee yô.” (2 Tim. 2:1, 2) Aluer se mba tesen mbagenev akaa a se fe la yô, mfe wase kua u ve cii una seer, shi se cii a hemba saan se iyol. w24.09 29 ¶12-13

Aluer u nenge wer u fa u eren akaa ga kpa, iyol i de kpen we ga. U ngu a aeren a dedoo a u fatyô u wasen tiônnongo je ka u henen a hen ga. Hen sha kwagh u Paulu a ôr ken 1 Mbakorinte 12:12-30 la, nahan sôn Yehova a wase u u nengen er kwagh u Paulu a ôr la a zough sha kwagh wou yô. Mkaanem ma Paulu mara tese wang ér we kpa u fatyô u eren akaa a wasen tiônnongo vough er mbacivir Yehova mbagen kpa ve eren nahan. Er kwagh u u fetyô la cii, u civir Yehova shi wasen anmgbianev ou. Fa wer, mbatamen fa mlu wou, nahan vea na u tom u u fatyô u eren yô. (Rom. 12:4-8) Gba u Mbakristu cii vea kporom ikyua a Yehova, shi vea naan mbagenev kwagh sha er a saan ve iyol, shi vea eren akaa ken uma ve sha gbenda u a doo Aôndo yô. w24.11 17 ¶12-13

Hana yange tagher a mbamzeyol kpishi mba ve na ishima vihi un je vaa yô. Nom u Hana lu a kwase ugen, i yilan un ér Penina. Penina yange soo kwagh u Hana ga je gande. Heela tseegh ga, Hana mar wan ga, kpa Penina yô mar ônov kpishi. (1 Sam. 1:1, 2) Penina yange a shi nahan Hana tar er a mar ga yô. Yange wea lu Hana nahan, ma lu u ken ishima nena? Yange ishima i vihi Hana je “a vaa, a ya kwagh ga.” (1 Sam. 1:6, 7, 10) Hana yange er nan ve zua a msurshima? Kwagh u yange er ve wase un yô lu u za civir Yehova ken tabernakel. Ze ker yô, a zamber a Yehova a kaa ér: “Nenge a ican i wanyekwase wou shi . . . umbur mo.” (1 Sam. 1: 11) Nahan Yehova nenge ican na shi ungwa mliam nam. Shighe kar yô, a na Hana wa iyav.—1 Sam. 1:19, 20; 2:21. w24.12 21 ¶5-7

Nagh ku ipaan kura tese se er kwagh u ior yange gba Yesu ishima kpishi yô, man hemban je yô, mbahenen nav. (Yoh 13:1) Yesu yange fa je ér akaa agen a lu u una va er shin tar la aa taver kpishi, man hemban je yô u va kpen ku u nyoon tsung la nahan. Yange er akaa ne sha ci u ior doo un ishima shi lu akaa a Ter na tindi un ér a va er yô. Yesu yange tese ér ior doo un ishima sha gbenda u vesen sha u pasen ve kwagh, shi tesen ve, shi wasen ve kpaa. Sha iyange i lu u Yesu una kpe la je kpa, a tôô shighe a ôô mbaapostoli nav angahar, shi tese ve shi taver ve ishima shi sur ve ishima kpaa. (Yoh. 13:12-15) Shighe u i mande Yesu sha kon lu u una kpe, shi lu nyoon un tsung la kpa a ôr kwagh u nan ormbaiv u i mande un ikyua a na la ishimaverenkeghen, a kaa a na ér una va lu a na ken paradiso. Shi yange tese ér un wa ngô na ikyo sha u kaan a Yohane ér a nengen sha a na. (Luka 23:42, 43; Yoh. 19:26, 27) Yesu yange tese ér ior doo un ishima kpishi sha u eren a ve kundu kundu, man sha dooshima shi kpen sha ci ve. w25.01 23 ¶11

Bibilo wase se u kaven inja i kwagh ne sha u tesen ikyav igen. Er se lu uumace mba yinan yô, se mba “ikpan i isholibo.” Kpa Yehova ka una de se a asorabo a ase yô, se “kera lu ikpan i isholibo” ga. (Rom. 6:17, 18; Mpa. 1:5) Shighe u Yehova a de se a kwaghbo yô, a fatyô u saan se iyol er kpan u i pase nan nahan. Nagh ku ipaan ku Yehova a ne sha ikyev i Wan na la na yô, Yehova bee se angev mbu shon. (1 Pet. 2:24) Ka sea er isholibo yô, se vihi mlu wase vea Yehova. Kpa Yehova una fatyô u den se a asorabo a ase, shi se fatyô u hiden yan ijende a na kangenaa sha ci u nagh ku ipaan kura. Yehova ka una de se a asorabo yô, i doo se vough er or u i bee nan icôronuange nahan. w25.02 11 ¶16; 13 ¶17

Yesu yange ôr kwagh u ikpan i ihiar ken injakwagh i utalenti la, i yange i er kwagh a orvesen ve sha mimi yô, kua kwagh u kpan ugen u er kwagh a orvesen na sha mimi ga yô. (Mat. 25:14-30) Ikpan i ihiar i yange i er kwagh a orvesen ve sha mimi la, tile sha ityough ki Mbakristu mbajighjigh mba i shigh ve mkurem mbara. Orvesen ve Yesu kaa a ve ér, ve “ember a [na] imôngo.” I na ve injar i yemen sha, ka mnder u shin ku u hiihii la je la. (Mat. 25:21, 23; Mpa 20:5b) Kpa ikyav i kpan u wan hwev la ka icintan kpaa hen Mbakristu mba i shigh ve mkurem la. Sha ci u nyi? Gba u vea tese ér ve mba ior mba eren tom kpoghuloo. Injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u utalenti kua i anuunaukase la tese ér lu tsengan kaan ér mba i shigh ve mkurem la vea lu mba wan hwev ga. Kpa lu pasen kwagh u una za hemen aluer kera mba a gbashima ga yô. Sha nahan yô, “kwagh u i yer [ve] shi i tsough [ve] sha u [ve̱] lu la, una kar [ve],” nahan a kera na ve ian i nyôron sha Tartor u Aôndo ga. w24.09 22 ¶10; 23 ¶12-13

Se cii ka i sar se u ma se zough a inyaregh ki nengen sha iyol yase kua tsombor wase. (Orpa. 7:12; 1 Tim. 5:8) Ka i hemba kimbin ityom igen doon a igen. Or ka nana eren i yô, nan zua a inyaregh ki nengen sha tsombor u nan, shi nan koso kwagh her je kpaa. Ityom igen yô, ka i kimbin or inyaregh ki nana fatyô u nengen sha mbamgbe mba tsombor u nan mba hange hange la tseegh. Ka sea tsuan tom u se er yô, se hen sha kwagh u a lu kimbin se la kpaa, man ka i lu sha inja je. Nahan kpa, aluer or hen sha kwagh u a lu kimbin nan tseegh la yô, alaghga nan ngu zenden ka sha jighjigh u nan ga, kpa ka sha akaa a nan nengen a mi sha ashe la. Aluer se mba zenden sha jighjigh u nan yô, kwagh ugen kpa ngu u se hen sha mi yô; ka gbenda u tom la ua bende a ijende i se ye vea Yehova la. Se fatyô u pinen iyol yase ser: ‘Tom ne ua na me er akaa a Yehova a ker a ihyom yôô?’ (Anz. 6:16-19) ‘Ua na me lu bunden mbamkombo shi me kera faantyô u duen kwaghpasen shi henen Bibilo shi lun vea tsombor wam gaa?’ Aluer mlumun môm ken mbampin mban ka een yô, a hemba doon u vendan tom la, aluer tom taver u zuan a mi je kpaa. Er se zenden sha jighjigh u nan yô, ka se tsua akaa a a tese ér se mba a vangertiôr ser Yehova una nenge sha mbamgbe asev yô.—Mat. 6:33; Heb. 13:5. w25.03 21 ¶5-6

Doo u se nôngo sha afatyô wase se nengen anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken tiônnongo er Yehova kpa a nengen ve la. Se er kwagh ne sha u hemban veren ishima sha aeren a ve a dedoo la, a lu sha mbamyen vev mba ica a gba ga tsô vea kar kera la ga. Shi se sôron mbamzeyol mba ve ve hen atô wase cii. Nahan kwagh ne una urugh mba ve soo ér i eren kwagh a ve sha dooshima nahan la, u van ken paradiso u ken jijingi ne. Yô se za nen hemen u tesen ser se wuese paradiso u Yehova a er sha ci wase ne. Hanma or u nan soo ér i kundu nan iyol shi kwagh u nan lu a mi la a kuma nan shi nana lu bem bem shi nana lu a kwagh u nan nan mciem ga yô, a gba u nana va nyôr ken paradiso u ken jijingi ne, shi mayange nana due ker ga! Kpa a gba u se wa ikyo sha ci u Satan ngu nôngon sha afatyô na cii ér una na se due ken paradiso ne kera. (1 Pet. 5:8; Mpa. 12:9) Mayange se de un ser a hemba se ga. Nahan yô, se nôngo nen kpoghuloo sha er mdoom man mlu u wang kua bem u a lu ken paradiso u ken jijingi ne a lu her yô. w24.04 24-25 ¶18-19

Mbamaren, ne fatyô u wasen mbayev enev ve civir Yehova sha gbashima. Tese mbayev ou sha iliam man sha ieren you er Bibilo i henen man u zan mbamkombo shi duen kwaghpasen la i lu akaa a vesen a aa wase ve u yan ijende a Yehova kangenaa yô. Aluer u er nahan ga yô, mbayev ou vea hen ér u lun Orshiada u Yehova la ka kwaghaôndo u tsombor di tsô. Kwagh la una na yô, vea kera ver mcivir u mimi la hiihii ken uma ve ga shin vea undu un je kpaa. Aluer or de u civir Yehova yô maa, nana kera fatyô u hiden lun ijende i Yehova gaa? Eihe, nana fatyô u geman ishima hiden civir Yehova. Kpa cii ve nana er kwagh ne yô, a gba u nana hide a iyol ijime nana lumun iwasen i mbatamen mba ken  tiônnongo. (Yak. 5:14) Man u hiden lun ijende i Yehova la hemba nyityôkwagh i nan er sha er una hide a lumun nan la cii! w24.07 24-25 ¶18-19

Ne sôôr ayol a en nan ve ne er kwagh u hôngorough ga? Er kwagh u or u u lu sôôr la, a lu doon we seer la a lu hemban saren we u lun ikyua a nan cii. Ka nyi ia wase ne ve ne er kwagh u una vihi Yehova ishima ga? Palegh nen alam a ijimbagh kua u lun imôngo tswen shin man kwagh kpishi. (Ef. 5:3) Akaa ne aa fatyô u kenden isharen i yaven a or ken a ven shi a na yô, a taver ne u eren kwagh u vough. Nahan aluer hanma shighe ne mba lamen sha akaa a ne er ve ne palegh aeren a hôngorough yô, a doo kpishi. (Anz. 22:3) Er ishiôr la i lu taver seer la, ne fatyô u eren akaa agen a tesen ayol a en dooshima. Nahan kpa, aluer isharen i yaven a or i taver ken a ven yô, adooga a taver ne u eren kwagh sha inja. (Icam 1:2; 2:6) Shi aluer ne mba hian a ayol a en yô, alaghga ne kera kôr iyol tsaha ga, nahan ne hingir u eren kwagh u vihin Yehova. (Anz. 6:27) Sha nahan yô, shighe u ne hii u sôôr ayol a en la je, lam nen sha akaa a ne eren man a ne eren ga, sha er ne per tindi u Yehova ga yô.—1 Tes. 4:3-7. w24.05 29 ¶10-11

Se soo ser mbagenev ve fa ér se kegh iyol u wasen ve, hemban je yô, shighe u ve nyôr ken mbamlu mba taver yô. (Anz. 17:17) U er nan ve mbagenev vea na u jighjigh? Gba u se nôngo kpoghuloo se kaven Yehova hanma iyange sha u eren kwagh sha shighe man u kuren iceghzwa i se er sha ma kwagh yô. Mbatamen mba ve eren kwagh sha mimi, ka ve lu tiônnongo a iwasen kpen kpen. Sha ci u nyi? Mbapasenkwagh ka vea fa er mbatamen vea fatyô u wasen ve hanma shighe u kwagh a gbe ve a iwasen nahan ishima kera nyian ve kpishi ga. Shi mbapasenkwagh ka vea fa ér mbatamen kegh a kegh iyol u wasen ve yô, kwagh la a wase ve u fan ér ve doo mbatamen ishima. Mbatamen ka vea dondon kwaghwan u Bibilo kua kwagh u wanakiriki u jighjigh a ôr ken ityakeda yase la, a lu mbamnenge vev ga yô anmgbianev ve hemba nan ve jighjigh. Shi anmgbianev mba nomso man mba kasev ka vea ôr ortamen kwagh man ortamen la nana tôô kwagh shon nana ôr mbagenev ga, shi nana eren kwagh u nan ôr yô, ve seer nan nan jighjigh. w24.06 30 ¶14-15

Nyian ne, gba u se ver ishima ser Yehova a bee a mbamzeyol asev kera cii ga, kpa se fatyô u suur sha a na ser a sur se ishima. (Ps. 41:3) Yehova ka a na se agee man kwaghfan man bem sha ikyev i icighan jijingi na. (Anz. 18:14; Fil. 4:13) Shi ka a sur se ishima sha u nan se ishimaverenkeghen ér ken hemen yô, or môm nana va kera gbaan angev ga. (Yes. 33:24) Shighe u se lu yan ican yô, mkaanem ma Yehova ma i nger ken Bibilo la ka ma sur se ishima shi ma wase se u wan ishima. (Rom. 15:4) Yange mbatwerev mba ôron a anmgbian u kwase ugen ken West Africa ér ngu a kyansa yô, a shi vaan. A kaa ér: “Ivur Bibilo i ka i surum ishima kpishi yô, ka Yesaia 26:3. . . . Ivur la wasem u fan mer Yehova ka a na ishima i gba se shimi, shi a wase se u wan ishima a nyityô ican i se tagher a mi cii.” Ivur Bibilo ngi i ka i sur u ishima shighe u u tagher a mbamzeyol mba i lu inja er vea fatyô u been ga yôô? w24.12 24 ¶17-18

Kape ka i lu Yehova ken ishima a mba ve de u civir un je la, man mbatamen ka ve er kwagh u ve fetyô cii sha u dondon ikyav i Yehova ne. Ve soo ér iyôngo i i saa ne i “hide hen ya.” (Luka 15:22-24, 32) Orsholibo ka nana gema ishima a hide yô, i ember sha; shin tar kpa kape ka i ember je la! (Luka 15:7) Kwagh ne tese wang ér, mayange Yehova lumun a orsholibo u nan vende u geman ishima la ga. Nahan kpa, Yehova te mbaasorabo kera ga. A soo ér ve hide hen a na. Nahan or ka nana gema ishima a hide hen Yehova yô, nenge er ka i lu un ken ishima a nan yô. Hosea 14:4 kaa ér: “Me bee ve angev vev mbu eren kwagh sha mimi ga la. Me soo ve a ishima yam, sha ci u ishima kera vihim a ve ga.” Er mbatamen ve fe er ka i lu Yehova ken ishima a mbaasorabo yô, ka ve ver ishima sha er vea fa aluer orsholibo nan hii u geman ishima yô. Mkaanem man ma wase mba ve undu Yehova la ve fa ér ve doo un ishima her, nahan ve hide hen a na a atimbir shio. w24.08 28 ¶8-9

Jighilii yô, ashighe agen se er kwagh u dedoo a mbagenev kpa vea wuese ga. Shighe ugen se na shighe wase kua agee a ase, gayô akaa agen a se lu a mi yô u wasen or, kpa a been kera yô, a lu se inja er kwagh u se er nan la gba nan kwagh ga nahan. Shighe u i lu se nahan yô, se er nan ve a saan se iyol shin iyol a kpe se ga? Umbur wer ka kwagh u ior ve ôr shin ve er shighe u se ne ve kwagh la a ne se msaanyol ga. (Aer 20:35) Aluer se na mbagenev kwagh man ve wuese ga kpa, se fatyô u tsuan ser se za hemen u nan ior kwagh saan saan. Ka nyi ia wase se u eren kwagh nahana? Umbur wer aluer u ngu nan mbagenev kwagh yô, u ngu kaven Yehova. Yehova ne ior akaa a dedoo, ka vea wuese shin vea wuese ga kpaa. (Mat. 5:43-48) Yehova tôndo zwa ér aluer se mba nan ior kwagh kpa ‘veren ishima ser i hide se a ma kwagh ga’ yô, ‘injar yase ia vese.’ (Luka 6:35) “Ma kwagh” la a fatyô u lun kwagh u or nan er u tesen iwuese yô. Aluer i wuese se shin i wuese se ga kpa, Yehova una na se injar sha kwagh u dedoo u se er u wasen mbagenev la, sha ci u se mba ior mba “nan . . . kwagh sar sar.”—Anz. 19:17; 2 Kor. 9:7. w24.09 29 ¶14-16