•  Ke ka baka la eng ke šitišega?

•  Ke eng seo se ka go thušago gore o se sa šitišega?

•  Seo dithaka tša gago di se bolelago

 Elaine o re: “Matšatši’a ga ke sa kgona go bala dipuku go swana le ka mokgwa woo ke bego ka bala ka gona mathomong. Ga ke sa rata le go bala dirapa tše ditelele.”

 Miranda o re: “Ge nkare ke bogetše bidio gomme ka bona okare ga e fele kapela, ke e fetiša kapelapela.”

 Jane o re: “Le ge nkare ke dira selo se itšego se bohlokwa gomme ka kwa founong ya ka go tsena molaetša, ke ipotšiša gore ‘ke mang yo a nthometšego molaetša?’”

 Na thekinolotši e ka dira gore re šitišege? Batho ba bangwe ba a dumela. Nicholas Carr yo e lego mongwadi e bile e le moeletši wa dikgwebo le dikhamphani o re: “Ge diriša Inthanete kudu re dira le gore dikgopolo tša rena di šitišege. Dikgopolo tša rena di tlwaela le go kwa le go bala kapejana eupša re sa kwešiše selo. a

 A re boneng maemo a mararo ao go ona re ka šitišegago ge re diriša thekinolotši.

•   Ge re bolela. Maria o re: “Ka dinako tše dingwe le ge batho ba boledišana ba bonana, o tla hwetša motho a romela ba bangwe melaetša, a bapala di-game goba a lebeletše dilo tše dingwe Inthaneteng founong ya gagwe, a se a theetša seo motho yo mongwe a se bolelago.”

•   Ge re le ka klaseng. Puku ya Digital Kids e re: “Bana ba bantši ba sekolo ge ba le ka klaseng, o tla hwetša ba romelana melaetša, ba tsena Inthaneteng e bile ba bala ditaba tšeo di sa sepedišanego le dilo tša sekolo.”

•   Ge re ithuta. Chris yo a nago le mengwaga e 22 o re: “Selo seo se mpalelago kudu ke go se lebelele founo ya ka nako le nako ge go tsena molaetša. Ge e ba o le ngwana wa sekolo gomme o šitišwa ke founo ya gago, mošomo wo ba go filego wona gore o o dire gae wa go tšea iri e tee, o ka tšea tea diiri tše tharo goba ka godimo ga moo.

 Nnete ke gore: Go tlo ba thata gore o bee selo seo o se dirago ka kgopolong ge e e ba o dumelela thekinolotši e go šitiša goba e go laola.

•   Ge o boledišana le batho. Beibele e re: “Le se ke la kgahlegela ditaba tša lena feela, eupša le kgahlegele le tša ba bangwe.” (Bafilipi 2:4) Bontšha batho ba bangwe gore o na le taba le bona ka go ba theetša gabotse ge ba bolela. Ba lebelele ka mahlong gomme o se ke wa dumelela founo ya gago e go šitiša.

   Thomas o re: “Ge o boledišana le batho ba bangwe, itlwaetše go se lebelele founo ya gago. Bontšha motho yoo o bolelago le yena gore o a mo hlompha ka go mo theetša gabotse ge a bolela.”

   KELETŠO: Ge o boledišana le batho ba bangwe, leka go bea founo ya gago moo o ka se kgonego go e bona. Banyakišiši ba bolela gore ge founo ya gago e le mo kgauswi le wena e ka dira gore o šitišege, ka gobane nako e nngwe le e nngwe e ka no lla goba gwa tsena molaetša.

•   Ge o le ka klaseng. Beibele e re: ‘Ela hloko kamoo o theetšago ka gona.’ (Luka 8:18) Se se bolela gore ge e ba sekolong sa lena ba le dumelela gore le diriše inthanete le le ka klaseng ga se wa swanela go bala melaetša, wa bapala di-game goba wa diriša social media go ena le go dira dilo tša sekolo.

   Karen o re: “Leka go theetša gabotse ge o le ka klaseng. Ngwala seo morutiši wa gago a go rutago sona. Ge e ba go kgonega, ge o le ka klaseng dula pele gore o se ke wa šitišega.”

   KELETŠO: Ngwala seo morutiši wa gago a go rutago sona ka pukung, go ena le go se ngwala khomphutheng. Banyakišiši ba re seo se tla go thuša gore o se ke wa šitišega kudu le gore o kgone go gopola seo o ithutilego sona.

•   Ge o ithuta. Beibele e re: “Hwetša bohlale, o hwetše le tlhaologanyo.” (Diema 4:5) Seo se akaretša go naganišiša ka seo o ithutago sona go ena le go no balela gore o phase test.

   Chris o re: “Ge ke bala ke bea thabolete ya ka go airplane mode gore e se ke ya ntšhitiša go seo ke se dirago. Ga ke bale melaetša ge e tsena. Ge ke nagana ka selo se itšego, ke se ngwala fase gore ke se ke ka se lebala.”

   KELETŠO: Kgonthišetša gore o balela moo o ka se šitišwego ke selo. Le gona o kgonthišetše gore go hlwekile e bile ga se wa hlakahlakana.