•  Na o kgona go dira dilo tše dintši ka nako e tee?

•  Maaka ao batho ba a bolelago ka go dira dilo tše dintši ka nako e tee

•  Seo o ka se dirago

•  Seo dithaka tša gago di se bolelago

 Na o kgona go dira dilo tše dintši ka nako e tee? Batho ba bantši ba nagana gore ge motho a gola a diriša thekinolotši, a ka kgona go dira dilo tše dintši ka nako e tee go feta motho yo a thomilego go diriša thekinolotši a šetše a godile. Na seo ke nnete?

 NNETE goba MAAKA?

•   O boloka nako ge o dira dilo tše dintši ka nako e tee.

•   Ge o ka itlwaetša go dira dilo tše dintši ka nako e tee o tlo kgona.

•   Bafsa ba kgona go dira dilo tše dintši ka nako e tee go phala batho ba bagolo.

 Ge e ba o arabile ka “nnete” go dinthla tše di lego ka mo godimo, o swanetše go ba o lahleditšwe ke maaka ao a bolelwago ka go dira dilo tše dintši ka nako e tee .

 Na o nagana gore o ka kgona go dira dilo tše pedi ka nako e tee? O ka kgona go dira dilo tše pedi ka nako e tee ge e ba e nngwe e sa nyake nako ya gago e ntši. Ka mohlala, go a kgonega gore o hlwekiše mola o theeditše mmino.

 Eupša ge o ka leka go dira dilo tše pedi tšeo ka moka ga tšona di nyakago nako ya gago e ntši, o ka palelwa le ke go kgona go dira e tee ya tšona gabotse. Katherine wa mengwaga e 22 ge a hlalosa taba ya go dira dilo tše dintši ka nako e tee o re: “Ke go kgona go senya dilo tše dintši ka nako e tee.”

 Caleb o re: “Ke be ke bolela le motho o mongwe gomme gwa tsena molaetša founong yaka woo ke bego ke swanetše go o araba. Ke be ke bolela le motho yoo gomme ke nyaka go araba molaetša woo ka nako e tee. Seo se ile sa dira gore ke se ke ka kwa gore motho yoo ke bego ke bolela le yena o reng, e bile ka ba ka se ngwale le molaetša woo gabotse.

 Sherry Turkle yo e lego setsebi sa thekinolotši o ngwadile gore: “Re senya kudu ge re nagana gore re kgona go dira dilo tše dintši ka nako e tee. Go dira dilo tše dintši ka nako e tee go dira gore re be le mafolofolo gomme re ikwe o kare re dira dilo gabotse, eupša ge e le gabotse re a senya.” a

 Tamara o re: “Ka dinako tše dingwe ke nagana gore nka kgona go ngwala molaetša e bile ke bolela le motho yo mongwe ka nako e tee, gomme ka morago ka lemoga gore seo ke bego ke swanetše go fetola motho yoo ke mo ngwalelago molaetša ke seo ke se boditšego motho yo ke bolelago le yena!”

 Batho bao ba lekago go dira dilo tše dintši ka nako e tee ba ithatafaletša bophelo. Ka mohlala ba ka swanelwa ke go tšea nako e telele gore ba fetše mošomo wa sekolo.[8] Goba ba ka swanelwa ke go fetša nako e nngwe e ntši ba dira mošomo woo ba bego ba nagana gore ba o fediše. Batho bao ba dirago dilo tše ntši ka nako e tee, ga ba na nako ya go dira dilo tšeo ba swanetšego go di dira!

 Thomas Kersting e lego setsebi sa menagano o re: “Monagano o swana le moo go bewago difaele, eupša monagano wa motho yo a ratago go dira dilo tše dintši ka nako e tee, o swana le lefelo la go bea difaele leo le hlakahlakanego.” b

 Teresa o re: “Ge o dira dilo tše dintši ka nako e tee, o tlo lebala dilo tše dingwe tše bohlokwa. Mafelelong se se ka go jela nako gomme sa go bakela le mošomo o montši.”

•   Itlwaetše go dira selo se tee. Go ka ba thata go dira bjalo, kudukudu ka ge o tlwaetše go dira dilo tše dintši ka nako e tee—ka mohlala, go bala le go romela melaetša. Beibele e re botša gore re “kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.” (Bafilipi 1:10) Dilo tšeo re di dirago ga di lekane. Kgetha mošomo wo o lego bohlokwa kudu gomme o dire wona go fihla o fela.

   Maria o re: “Monagano wo o sa kgonego go dira selo se tee, o swana le ngwana yo a ratago go dira dilo ka tsela ya gagwe yo motswadi ka dinako tše dingwe a ka swanelago ke go mo kgalema.”

•   Tloša dilo tšeo di ka go šitišago. Na o lekega go kgotla founo ge o dutše o bala? E bee ka kamoreng e nngwe. Tima TV, e bile o se ke wa nagana le ka social media! Beibele e re: “Diriša[ng] nako ya lena ka bohlale.”—Bakolose 4:5, Easy-to-Read Version.

   Onya o re: “Ke lemogile gore go kaone gore ke dire selo se itšego ka nako e tee. Ke thaba kudu ge ke phumola mošomo wo ke feditšego go o dira godimo ga lenaneo la mešomo yeo ke nyakago go e dira gomme ka fetela go o mongwe. Seo se tloga se nkgotsofatša.”

•   Theetša gabotse ge o boledišana le motho. Ga o bontšhe mekgwa e mebotse ge o diriša founo mola motho a bolela le wena. Beibele e re botša gore re sware ba bangwe ka tsela yeo re nyakago ba re swara ka yona.—Mateo 7:12.

   David o re: “Ka dinako tše dingwe ke a tenega kudu ge ke bolela le sesi wa ka a ngwalela batho melaetša goba a dira se sengwe founong ya gagwe. Eupša go bolela nnete, le nna ke fela ke dira seo a se dirago!”