Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Jehova ote ku file oshisho

Jehova ote ku file oshisho

Jehova ote ku file oshisho

‘Oshisho sheni shi dikeni Kalunga, osheshi Oye te mu file oshisho.’1 PETRUS 5:7.

JEHOVA naSatana ova yoolokafana filufilu momaukwatya. Keshe omunhu oo e hole Jehova oku na ashike okutonda Ondiaboli. Ekondjifafano olo ola popiwa membo limwe lomauyelele. Shi na sha noilonga yaSatana ngaashi ya popiwa membo lOmbibeli laJob, oEncyclopædia Britannica (1970) otai ti: ‘Oshilonga shaSatana osho okweelaela nedu alishe ta kongo oilonga ile ovanhu opo e va lundilile owii; hano elalakano laye ola yooloka ko kwaalo “lomesho Omwene” oo taa endaenda nedu notaa pameke aishe oyo iwa (2 Omaf. 16:9). Satana oku na odino shi na sha nouwa wovanhu ovo ve he lihole vo vene nokwa efiwa e u yeleke koshi yeenghonopangelo daKalunga nengabeko la tulwa po kuKalunga.’ Doshili, kape na tuu eyooloko!—Job 1:6-12; 2:1-7.

2, 3. (a) Ongahelipi eityo loshitya “Ondiaboli” la yelifwa nawa mwaasho sha ningilwa Job? (b) Ongahelipi Ombibeli tai ulike kutya Satana ota twikile nokulundila ovapiya vaJehova kombada yedu?

2 Oshitya “Ondiaboli” osha dja koshitya shOshigreka tashi ti “omutamaneki omunaipupulu” ile “omulundili.” Embo laJob otali holola kutya Satana okwa lundila omupiya omudiinini waJehova Job kutya ote mu longele ashike omolwokulihola mwene, ta ti: “U shii Job ota tila Kalunga ongaho?” (Job 1:9) Ehokololo membo laJob otali ulike kutya nonande a li momayeleko, Job okwa kala nokweehena unene popepi naJehova. (Job 10:9, 12; 12:9, 10; 19:25; 27:5; 28:28) Konima youdjuu waye, okwa ti kuKalunga: “Nde ku udile ashishe omatwi, ndelenee paife omesho ange nde ku mona ko.”—Job 42:5.

3 Mbela Satana okwa efa okulundila ovapiya vaKalunga ovadiinini okudja pefimbo laJob? Ahowe. Embo lEhololo otali ulike kutya mefimbo eli lexulilo, Satana ota twikile okulundila ovamwaxe vaKristus ovavaekwa, nope he na omalimbililo ota lundile yo oovakwao ovadiinini. (2 Timoteus 3:12; Ehololo 12:10, 17) Onghee hano, tu li Ovakriste vashili otwa pumbwa shili okuliyandja mefiloshisho laKalunga ketu, Jehova, oku mu longela nohole yomoule nokungaha ohatu ulike kutya omalundilo aSatana kae fi oshili. Ngeenge ohatu shi ningi, ohatu ka hafifa omutima waJehova.—Omayeletumbulo 27:11.

Jehova okwa hala oku tu kwafela

4, 5. (a) Mepingafano naSatana, Jehova oha tale opo a mone shike kombada yedu? (b) Ngeenge otwa hala okuhokiwa kuJehova, oshike twa pumbwa okuninga?

4 Ondiaboli otai endaenda nedu, nelalakano okulundila nosho yo okuxwaka po umwe. (Job 1:7, 9; 1 Petrus 5:8) Mepingafano naasho, Jehova okwa hala okukwafela ovo va pumbwa eenghono daye. Omuprofeti Hanani okwa lombwela ohamba Asa ta ti: “Omesho Omwene taa tale edu alishe, opo a kwafe neenghono ovo have liameke kuye nomutima aushe.” (2 Omafimbo 16:9) Kape na tuu eyooloko pokati kokutalaatala kwoutondwe kwaSatana nefiloshisho laJehova lopahole!

5 Jehova ite tu tale opo a mone omapuko etu. Omupsalme okwa shanga ta ti: “Omwene, ngenge to konenene omawii, Omwene, olyelye ta kala po?” (Epsalme 130:3) Enyamukulo olo: kape na nande oumwe. (Omuudifi 7:20) Ngeenge otwa ehene popepi naJehova nomutima aushe, omesho aye otaa ka kala tae tu tale, haku tu tokola, ndelenee okutala eenghendabala detu nosho yo okunyamukula omailikano etu omolwekwafo nediminepo. Omuyapostoli Petrus okwa shanga ta ti: “Omesho Omwene ohaa pashukile ovayuki nomatwi aye ohaa endekele komailikano avo, ndelenee oshipala shOmwene sha twa ondubo naava hava longo owii.”—1 Petrus 3:12.

6. Ongahelipi oshinima shi na sha naDavid shi li ehekeleko nosho yo elondwelo kufye?

6 David okwa li ina wanenena nokwa li a nyona sha kwata moiti. (2 Samuel 12:7-9) Ndelenee okwa mbubulila omutima waye kuJehova nokwa ehena popepi naye meilikano nomutima aushe. (Epsalme 51:1-14) Jehova okwa uda eilikano laye nokwe mu dimina po, nonande David a mona oilanduliko ii omolwenyono laye. (2 Samuel 12:10-14) Eshi oshi na okukala ehekeleko nosho yo elondwelo kufye. Otashi hekeleke okushiiva kutya Jehova okwa halelela oku tu dimina po omanyono etu ngeenge otwe livela ombedi shili, ndelenee otashi kumwifa yo okushiiva kutya omanyono luhapu ohaa eta oidjemo ya kwata moiti. (Ovagalati 6:7-9) Ngeenge otwa hala okweehena popepi naJehova, otu na okukala kokule ngaashi tashi dulika nakeshe shimwe osho tashi mu nyematifa.—Epsalme 97:10.

Jehova oha nanene oshiwana shaye kuye

7. Jehova ota tale opo a mone ovanhu voludi lilipi, nongahelipi te va nanene kuye?

7 David okwa shanga mepsalme laye limwe ta ti: “Omwene Oye a tumbala, ndee ta yavelele omudinwa, ndelenee ovalituleko ohe va dimbulukile kokule.” (Epsalme 138:6) Sha faafana, omupsalme mukwao okwa ti: “Olyelye e fike pOmwene, Kalunga ketu, ou e nonhele yokukala kwaye kombada, ndele ta tale mokule mwi, meulu nokombada yedu? Ohepele ote i tumbu mondwi yedu.” (Epsalme 113:5-7) Heeno, Omushiti weshito alishe omunaenghono adishe ohe lininipike ndele ta tale kombada yedu, nomesho aye oku wete “omudinwa,” “ohepele,” ovanhu ovo tava “keme [nokunyika] oluhodi omolwoixuna aishe ei ya ningwa.” (Hesekiel 9:4) Oha nanene ovanhu va tya ngaho kuye okupitila mOmona waye. Fimbo Jesus a li kombada yedu okwa ti: “Kape na ou ta dulu okuuya kuame okuninga Tate, ou a tuma nge, te mu shili. . . . Kape na ou ta dulu okuuya kuame ngenge ite shi pewa kuTate.”—Johannes 6:44, 65.

8, 9. (a) Omolwashike atusheni twa pumbwa okuya kuJesus? (b) Oshike shididilikwedi shi na sha nelongekido lekulilo?

8 Ovanhu aveshe ove na okuuya kuJesus nokwiitavela ekuliloyambo molwaashi ova dalwa ovalunde, ve he na ekwatafano naKalunga. (Johannes 3:36) Ova pumbwa okuhanganifwa naKalunga. (2 Ovakorinto 5:20) Kalunga ina teelela ovalunde ve mu indile opo a ninge omalongekido onhumba opo va dule okuninga ombili naye. Omuyapostoli Paulus okwa shanga ta ti: “Kalunga okwe tu hololela ohole yaye oku tu hola, Kristus eshi e tu fila fimbo twa li natango ovalunde. . . . Hano ngenge fye, fimbo twa li ovatondi vaKalunga twa kwatakanifwa naye molwefyo lOmona waye, hano unene tuu paife, eshi twa kwatakanifwa, ohatu xupifwa kokukalamwenyo kwaye eshi e nomwenyo.”—Ovaroma 5:8, 10.

9 Omuyapostoli Johannes okwa koleka oshili oyo ya fimana kutya Kalunga ota hanganifa ovanhu naye, mokushanga ta ti: “Omo tuu omo ohole yaKalunga ye tu hololelwa, Kalunga eshi a tuma Omona waye Ewifa mounyuni, opo tu kale tu nomwenyo muye. Opo tuu opo pe nohole—haopo, fye eshi twa kala tu hole Kalunga, ndelenee Oye a kala e tu hole nokwa tuma Omona waye a ninge ekulilo lomatimba etu.” (1 Johannes 4:9, 10) Kalunga oye a katuka onghatu tete, ndele havanhu. Mbela ku udite nande wa nanenwa kuKalunga oo a ulika ohole omolwetu ovo twa ha li ashike ‘ovalunde,’ ndele otwa li nokuli “ovatondi”?—Johannes 3:16.

Otwa pumbwa okukonga Jehova

10, 11. (a) Otu na okuninga shike opo tu konge Jehova? (b) Otu na okutala ko ngahelipi onghalelo yoinima yaSatana?

10 Doshili, Jehova ihe tu fininike tu ye kuye. Otu na oku mu konga, “okupamhadala fiyo okuye, noku mu mona, nande Oye ina kala kokule nafye nande oumwe.” (Oilonga 17:27) Otu na okudimina oufemba waJehova oo tau pula tu dulike kuye. Omuhongwa Jakob okwa shanga ta ti: “Dulikeni hano kuKalunga, kondjifeni Satana, ndele ye te mu i onhapo. Eheneni kuKalunga, opo nee Ye ta ehene kunye. Yelifeni omake eni, nye ovalunde, yelifeni omitima deni, nye ovanamitimambali.” (Jakob 4:7, 8) Katu na okwoongaonga nande okufikama twa pama tu ame kombinga yaJehova nokukondjifa Ondiaboli.

11 Eshi osha hala okutya okukala kokule nonghalelo yaSatana yoinima youkolokoshi. Jakob okwa shanga ta ti: “Kamu shi shii hamba nokutya, oukaume wounyuni ou [oo] okutonda Kalunga? Hano ou a hala okukala kaume kounyuni, ota ningi omutondi waKalunga.” (Jakob 4:4) Mepingafano naasho, ngeenge otwa hala okukala ookaume kaJehova, otu na okuteelela ounyuni waSatana u kale u tu tonde.—Johannes 15:19; 1 Johannes 3:13.

12. (a) David okwa shanga eendjovo dilipi tadi hekeleke? (b) Elondwelo lilipi Jehova a yandja okupitila momuprofeti Asarja?

12 Ngeenge ounyuni waSatana tau tu pataneke monghedi yonhumba, otwa pumbwa unene tuu okuya kuJehova meilikano nokupula ekwafo laye. David oo a li a xupifwa kuJehova omafimbo mahapu, okwa shanga oku tu hekeleka ta ti: “Omwene oku li popepi naaveshe, have mu ifana, aveshe ava have mu ifana moshili. Ava, have mu tila, ote va wanifile eshi va hala, nonghuwo yavo ohe i udu, ndee te va xupifa. Omwene oha amene aveshe, ava ve mu hole, ndelenee ovadudu aveshe ote va kombo po.” (Epsalme 145:18-20) Epsalme eli otali ulike kutya Jehova ota dulu oku tu xupifa ngeenge hatu yelekwa pauhandimwe nosho yo kutya ota ka xupifa oshiwana shaye ashishe pefimbo ‘loudjuu munene.’ (Ehololo 7:14, NW) Jehova ota ka kala popepi nafye ngeenge ohatu kala popepi naye. Omolwokuwilikwa ‘komhepo yaKalunga,’ omuprofeti Asarja okwa popya osho hatu dulu okutala ko shi li oshili yakwalukeshe ta ti: “Omwene ota kala pamwe nanye, ngenge tamu kala pamwe naye, ndee ngenge tamu mu kongo, otamu ke mu mona. Ndelenee ngenge tamu mu efa, naye ote ke mu efa.”—2 Omafimbo 15:1, 2.

Jehova oku na okukala woshili kufye

13. Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya Jehova oku li woshili kufye?

13 Omuyapostoli Paulus okwa shanga shi na sha naMoses ta ti kutya “okwe likolelela, osheshi a kala a fa e wete ou e he wetike.” (Ovaheberi 11:27) Doshili, Moses ina mona shili Jehova nande onale. (Exodus 33:20) Ndelenee Jehova okwa li woshili kuye osho sha fa kwa li e mu mona. Sha faafana, konima yomayeleko aye, omesho eitavelo aJob okwa mona Jehova unene sha yooloka, e li Kalunga oo ha pitike ovapiya vaye ovadiinini va pite momayeleko ndelenee ihe va ekeleshi nande. (Job 42:5) Okwa popiwa shi na sha naHenok nosho yo Noa kutya ova “enda pamwe naKalunga.” Osho ove shi ninga mokukendabala okuhafifa Kalunga nosho yo okudulika kuye. (Genesis 5:22-24; 6:9, 22; Ovaheberi 11:5, 7) Ngeenge Jehova oku li woshili kufye ngaashi a li kuHenok, Noa, Job nosho yo kuMoses, ohatu ke “mu shiiva” meendjila detu adishe nota ka “lalakanifa omalila [etu].”—Omayeletumbulo 3:5, 6.

14. ‘Okukanyatela’ kuJehova otashi ti ngahelipi?

14 Fimbo ashike Ovaisrael va li pokuya mEdu lEudaneko, Moses okwe va pukulula ta ti: “Nye mu nokushikula Omwene Kalunga keni noku mu tila nokudiinina oipango yaye, nokupwilikina ondaka yaye noku mu longela nokukanyatela [kuye].” (Deuteronomion 13:4) Ova li ve na okushikula Jehova, oku mu tila, okudulika kuye nokukanyatela kuye. Shi na sha noshitya osho sha tolokwa ‘okukanyatela,’ omuhongwanhu umwe wOmbibeli ota ti kutya “elaka [lOshiheberi] otali ulike kekwatafano lopofingo nolopaumwene.” Omupsalme okwa ti: “Eendafano lOmwene oli li naava have mu tila.” (Epsalme 25:14) Ohatu ka kala nekwatafano naJehova la tya ngaho, li na ondilo nolopofingo ngeenge oku li woshili kufye nongeenge otu mu hole unene notu na outile tu he mu nyematifa monghedi keshe.—Epsalme 19:14.

Mbela ou shii efiloshisho laJehova?

15, 16. (a) Ongahelipi Epsalme 34 tali ulike kutya Jehova ohe tu file oshisho? (b) Otu na okuninga shike ngeenge oshidjuu kufye okudimbuluka oilonga youwa yaJehova i na sha nafye?

15 Oilonga imwe yoinheya yaSatana oyo okukendabala oku tu dimbwifa oushili oo kutya Kalunga ketu, Jehova ota file oshisho alushe ovapiya vaye ovadiinini. Ohamba David yaIsrael oya li ya shiiva nawa okwooko kweameno kwaJehova eshi ya li ya taalelwa konghalo ya nyika unene oshiponga. Eshi kwa li a fininikwa konghalo e liningife a fa ta i eemwengu komesho yohamba Akis yaGat, okwa tota eimbilo, epsalme liwa unene olo la kwatela mo omahepaululo eitavelo taa ti: “Hambeleleni Omwene pamwe naame; fye atusheni tu panduleni edina laye. Ame nda konga Omwene, ndele Ye okwa nyamukula nge nokwa xupifa nge metilo alishe. Omwengeli wOmwene ota ongo nokudingilila onhanda kuava have mu tila, ndee te va xupifa. Makeleni, nye mu tale ouwa wOmwene apa u fike; keshe tuu ou te mu lineekele, oye e nelao. Omwene oku li popepi nomitima da teyauka, Ye oha xupifa ava ve nomhepo ya nyanyauka. Omaudjuu omuyuki oku li mahapu, ndelenee Omwene ote mu xupifa muaeshe.”—Epsalme 34:4, 5, 8, 9, 19, 20; 1 Samuel 21:10-15.

16 Mbela owa itavela eenghono daJehova dokuxupifa? Mbela ou shii eameno laye okupitila movaengeli? Mbela owa makela nale paumwene nokumona kutya Jehova omuwa? Mbela owe lixula onaini okukala u wete naanaa kutya Jehova okwa li muwa kwoove? Kendabala okudimbuluka. Mbela osha li peumbo laxuuninwa olo wa talela po moukalele, eshi wa li ashike u udite kutya ito dulu okutwikila vali? Tashi dulika nokuli wa li u na eenghundafana diwa nomuneumbo. Mbela owa dimbuluka okupandula Jehova omolwoku ku pa eenghono da wedwa po odo wa li wa pumbwa nosho yo oku ku nangeka noupuna? (2 Ovakorinto 4:7) Mepingafano naasho, otashi dulika shi kale shidjuu kwoove okudimbuluka oilonga yonhumba youwa oyo Jehova e ku ningila. Otashi dulika u na okudiladila koshivike, komwedi, komudo wa pita ile shi dulife opo. Ngeenge osho shi li ngaho, omolwashike ito ningi eenghendabala u ehene popepi naJehova nosho yo okukendabala u mone nghee te ku wilike noku ku yukifa? Omuyapostoli Petrus okwa kumaida Ovakriste ta ti: “Lininipikeni . . . koshi yeke li neenghono laKalunga . . . Noshisho sheni shi mu dikeni, osheshi Oye te mu file oshisho.” (1 Petrus 5:6, 7) Doshili, oto ka kala wa kumwa okumona kutya ote ku file oshisho shi fike peni!—Epsalme 73:28.

Twikila okukonga Jehova

17. Oshike sha pumbiwa ngeenge otwa hala okutwikila okukonga Jehova?

17 Okukaleka po ekwatafano letu naJehova oku na okukala oshinima tashi twikile. Jesus okwa popya meilikano kuXe ta ti: “Nomwenyo waalushe [oo] tuu ou, vo ve ku shiive, Oove auke Kalunga kashili, naau we mu tuma, Jesus Kristus.” (Johannes 17:3) Okumona eshiivo lokushiiva Jehova nosho yo Omona waye otashi pula eenghendabala detu daalushe. Otwa pumbwa ekwafo leilikano nosho yo lomhepo iyapuki opo tu ude ko ‘oinima yomoule yaKalunga.’ (1 Ovakorinto 2:10, NW; Lukas 11:13) Otwa pumbwa yo ewiliko ‘lomupiya omudiinini nomunaendunge’ opo tu palule omadiladilo etu noikulya yopamhepo ya yandjwa “pefimbo la wapala.” (Mateus 24:45, NW) Okupitila moupitilo oo, Jehova okwe tu lombwela tu leshe Eendjovo daye efiku keshe, okukala pokwoongala kwopaKriste nope he na okufaula nosho yo okukala nombinga tai ti sha mokuudifa ‘evangeli louhamba.’ (Mateus 24:14) Mokuninga ngaho, ohatu ka twikila okukonga Kalunga ketu omufilishisho, Jehova.

18, 19. (a) Oshike shi na okukala etokolotoko letu? (b) Ngeenge otwa kala twa pama mokukondjifa Ondiaboli nokutwikila okukonga Jehova, ongahelipi hatu ka nangekwa noupuna?

18 Satana ota ningi ngaashi ta dulu meenghono daye opo a etele oshiwana shaJehova omahepeko, omapataneko nomafininiko okudja keembinga adishe. Ota kendabala okunyona po ombili yetu nosho yo okuhanauna po okukala kwetu ponghatu iwa koshipala shaKalunga ketu. Ina hala tu twikile noilonga yetu yokukonga ovanamitima diwa nosho yo oku va kwafela ve uye kombinga yaJehova i na sha nomhata younamapangelo aeshe. Ndelenee otu na okukala twa tokola toko tu kale ovadiinini kuJehova, twe lineekela muye kutya ote ke tu amene komunawii. Mokweefa tu wilikwe kEendjovo daKalunga nosho yo mokukala hatu longo pamwe nehangano laye li wetike, ohatu dulu okukala noushili kutya ote ke tu yambidida alushe.—Jesaja 41:8-13.

19 Onghee hano, atusheni natu kufe onghatu yetu twa pama mokukondjifa Ondiaboli nosho yo oilonga yayo yoinheya, nokukonga alushe Kalunga ketu Jehova omuholike, oo ita ka dopa nande ‘oku tu yambidida noku tu pameka.’ (1 Petrus 5:8-11) Kungaha, ohatu ke “[likaleka] mohole yaKalunga nokuteelela onghenda yOmwene wetu Jesus Kristus komwenyo waalushe.”—Judas 21.

[Omapulo ekonakono]

1. Omoshinima shilipi sha fimana Jehova naSatana va yoolokafana filufilu?

[Efano pepandja 15]

Nonande pa li omayeleko, Job okwa shiiva kutya Jehova okwe mu fila oshisho

[Efano pepandja 16]

Okulesha Ombibeli keshe efiku, okukala pokwoongala kwopaKriste nope he na okufaula nosho yo okukufa ombinga moilonga yokuudifa nouladi otaku tu dimbulukifa kutya Jehova ohe tu file oshisho

[Efano pepandja 18]

Oto nyamukula ngahelipi?

• Oshitya “Ondiaboli” otashi ti ngahelipi, nongahelipi Ondiaboli ya kala metwokumwe nedina olo?

• Ongahelipi Jehova a yooloka ko kOndiaboli monghedi oyo ha tale ovakali kombada yedu?

• Omolwashike omunhu e na okutambula ko ekulilo opo a ehene kuJehova?

• ‘Okukanyatela’ kuJehova otashi ti ngahelipi, nongahelipi hatu dulu okutwikila oku mu konga?