Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

OSHITUKULWA SHOKUKONAKONWA 40

“Tava twala vahapu kouyuki”

“Tava twala vahapu kouyuki”

‘Naava tava twala vahapu kouyuki otava ka vilima ngaashi eenyofi alushe fiyo alushe.’ — DAN. 12:3.

EIMBILO 151 Ovafi otava ka nyumunwa

EXUKU LOSHITUKULWA *

1. Oiningwanima itunhula ilipi twa teelela i ka ningwe momukokomoko wOmido Eyovi dOkupangela kwaKristus?

 ITALI ka kala tuu efimbo litunhula, eshi enyumuko tali ka hovela oku kombada yedu pefimbo lOmido Eyovi dOkupangela kwaKristus! Aveshe ovo va filwa ovaholike vavo ova teelela nodjuulufi oku ke va mona vali. Jehova naye osho e udite ngaho. (Job 14:15) Ovanhu otava ka kala va hafa neenghono oku kombada yedu, eshi ovaholike vavo tava ka nyumunwa. Ngaashi twe lihonga moshitukulwa sha tetekela, “ovayuki,” ovo omadina avo a shangwa membo lomwenyo, otava ka “nyumukila omwenyo.” (Oil. 24:15; Joh. 5:29) Otashi dulika vahapu vomovaholike vetu va ka kale vomwaavo tava ka nyumunwa diva konima yaArmagedon. * Shikwao vali, ‘ovalunde,’ ngaashi ovo inava mona omhito ya wana, opo va shiive Jehova nove mu longele noudiinini, ofimbo inava fya, otava ka “nyumukila etokolo.”

2-3. (a) Ngaashi sha ulikwa muJesaja 11:9, 10, oilonga inenenene ilipi tai ka longwa mondjokonona aishe yovanhu? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi?

2 Aveshe ovo tava ka nyumunwa otava ka pumbwa okuhongwa. (Jes. 26:9; 61:11) Onghee hano, otapa ka longwa oilonga inenenene yokuhonga mondjokonona aishe yovanhu. (Lesha Jesaja 11:9, 10.) Omolwashike mbela? Omolwaashi ovalunde, ovo tava ka nyumunwa, otava ka pumbwa okulihonga kombinga yaJesus Kristus, yOuhamba waKalunga, yekuliloyambo nosho yo yomhata yomeshito alishe, oyo ya kwatela mo edina laJehova nounamapangelo waye. Nokuli novayuki otava ka pumbwa okukufilwa ko kwaasho Jehova a kala nokuhonga oshiwana shaye kombinga yelalakano laye li na sha nedu. Vamwe vomovayuki ovo ova fya, ofimbo Ombiibeli ya li inai pwa okushangwa. Onghee hano, ovayuki novalunde ove na shihapu oku ke lihonga.

3 Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana omapulo taa shikula: Oilonga inene yokuhonga otai ka longwa ngahelipi? Ongahelipi onghedi omo ovanhu tave ke linyenga koilonga oyo tai ka ufa kutya omadina avo otaa ka shangwa membo lomwenyo, ile hasho? Osha fimanenena kufye kunena okumona omanyamukulo omapulo oo. Ngaashi hatu ke shi mona, omaxunganeko amwe atunhula, oo e li membo laDaniel nosho yo lEhololo, otae tu kwafele tu pepaleke eudeko letu li na sha naasho tashi ka ningwa po, eshi oonakufya tava ka nyumunwa. Tete, natu ka kundafaneni oiningwanima itunhula, oyo ya xunganekwa muDaniel 12:1, 2.

‘OVO VA NANGALA MONDWI YEDU, OTAVA KA PENDUKA’

4-5. Daniel 12:1 okwa holola shike shi na sha nefimbo lexulilo?

4 Lesha Daniel 12:1. Embo laDaniel ola holola eshikulafano loiningwanima itunhula oyo tai ka ningwa pefimbo lexulilo. Pashihopaenenwa, Daniel 12:1 okwa holola kutya Mikael, sha hala kutya, Jesus Kristus, ‘ota ka fikama a popile oshiwana shaKalunga.’ Oshitukulwa osho shexunganeko osha hovela okuwanifwa mo 1914, eshi Jesus a nangekwa po e li Ohamba yOuhamba waKalunga womeulu.

5 Kakele kaasho, Daniel okwa li yo a lombwelwa kutya Jesus “ota ka fikama” ‘pefimbo lidjuu inali kala ko shito, nghee tuu ovanhu va kala fiyo okefimbo olo.’ “Efimbo lidjuu” otali ulike ‘koudjuu munene,’ oo wa popiwa muMateus 24:21. Jesus ota ka fikama, ile tu tye, ota ka katuka onghatu a popile oshiwana shaKalunga, pexulilo lefimbo olo lidjuu, sha hala kutya, puArmagedon. Embo lEhololo ola popya shi na sha noshiwana osho shi li “ongudu inene,” oyo tai ka “pita moudjuu munene.” — Eh. 7:9, 14.

6. Oshike tashi ka ningwa po konima, ngeenge ongudu inene oya xupu poudjuu munene? Shi yelifa. (Tala yo “Omapulo a dja kovaleshi” moshifo eshi, shi na sha naavo tava ka nyumukila kombada yedu.)

6 Lesha Daniel 12:2. Oshike tashi ka ningwa po konima, ngeenge ongudu inene oya xupu pefimbo eli loudjuu? Exunganeko olo itali ulike kenyumuko lopafaneko, kenyumuko lopamhepo loshiwana shaKalunga, olo la ningwa momafiku axuuninwa, ngaashi twa li tu shi udite ko nale. * Ponhele yaasho, eendjovo odo otadi ulike kenyumuko loonakufya, olo tali ka ningwa mounyuni mupe tau uya. Omolwashike hatu tile ngaho? Outumbulilo “mondwi yedu” owa longifwa yo muJob 17:16 u na eityo la faafana noutumbulilo “Ombila.” Oushili oo otau ulike kutya Daniel 12:2 ota ulike kenyumuko lo venevene, olo tali ka ningwa konima yomafiku axuuninwa nosho yo yoita yaArmagedon.

7. (a) Omeityo lilipi vamwe tava ka nyumuninwa “omwenyo waalushe”? (b) Ongahelipi olo li li “enyumuko la denga mbada”?

7 Daniel 12:2 okwa hala okutya shike, eshi a ti kutya vamwe otava ka nyumuninwa “omwenyo waalushe”? Osha hala kutya ovo tava ka nyumunwa nove lihonga, ile va twikila okulihonga, nokudulika kuJehova naJesus momukokomoko womido 1 000, xuuninwa otava ka pewa omwenyo waalushe. (Joh. 17:3) Olo otali ka kala “enyumuko la denga mbada” li dulife laavo vali va nyumuninwa momwenyo monakudiwa. (Heb. 11:35) Omolwashike hatu tile ngaho? Omolwaashi ovanhu ovo inava wanenena ova ka fya vali.

8. Ongahelipi vamwe tava ka nyumukila “okufifwa ohoni noixuna yaalushe”?

8 Havanyumunwa aveshe tava ka kala va hala okuhongwa kuJehova. Exunganeko laDaniel ola ti kutya vamwe otava ka nyumukila “okufifwa ohoni noixuna yaalushe.” Molwaashi otava ka tukula oshibofa, omadina avo itaa ka shangwa membo lomwenyo noitava ka mona omwenyo waalushe. Ponhele yaasho, otava ka mona ‘oixuna yaalushe,’ sha hala kutya, otava ka hanaunwa po. Onghee hano, Daniel 12:2 ota popi kombinga yaasho tashi ka ningilwa xuuninwa ovanyumunwa aveshe she likolelela kwaasho tava ka longa konima, eshi va nyumunwa. * (Eh. 20:12) Vamwe otava ka mona omwenyo waalushe, ofimbo vamwe itave ke u mona.

“TAVA TWALA VAHAPU KOUYUKI”

9-10. Oshike vali tashi ka ningwa po konima youdjuu munene, noolyelye ‘tava ka vilima ngaashi evalelwa leulu’?

9 Lesha Daniel 12:3. Oshike vali tashi ka ningwa po konima ‘yefimbo lidjuu,’ olo tali ke uya? Kakele kaDaniel 12:2, ovelishe 3 otai ulike koshinima shimwe osho tashi ka ningwa po konima youdjuu munene.

10 Oolyelye ‘tava ka vilima ngaashi evalelwa leulu’? Enyamukulo otali hangwa meendjovo daJesus, odo di li muMateus 13:43, tadi ti: “Pefimbo olo ovayuki otava ka vilima ngaashi etango mOuhamba waXe. Oshikalimo sheendjovo daJesus otashi ulike kutya okwa li ta popi kombinga ‘yovana vOuhamba,’ sha hala kutya, ovamwaxe ovavaekwa, ovo tava ka pangela pamwe naye mOuhamba womeulu. (Mat. 13:38) Onghee hano, Daniel 12:3 oku na okukala ta ulike kovavaekwa nosho yo koilonga oyo tava ka longa momukokomoko wOmido Eyovi dOkupangela kwaKristus.

Ovanhu 144 000 otava ka longela kumwe naJesus Kristus filufilu, opo va wilike oilonga yokuhonga, oyo tai ka longwa momukokomoko womido 1 000 (Tala okatendo 11)

11-12. Oilonga ilipi ovanhu 144 000 tava ka longa momukokomoko womido 1 000?

11 Ongahelipi ovavaekwa tava ka twala “vahapu kouyuki”? Ovavaekwa otava ka longela kumwe filufilu naJesus Kristus mokuwilika oilonga yokuhonga, oyo tai ka longwa oku kombada yedu momukokomoko womido 1 000. Ovanhu 144 000 itava ka pangela ashike ve li eehamba, ndele otava ka longo yo ve li ovapristeri. (Eh. 1:6; 5:10; 20:6) Onghee hano, otava ka kwafela ‘mokuvelula oiwana’ nokutwala ovanhu mewaneneno mokweendela ko kwefimbo. (Eh. 22:1, 2; Hes. 47:12) Osho itashi ka kala tuu shihafifa kovavaekwa!

12 Oolyelye tava ka kwatelwa mo ‘muvahapu,’ ovo tava ka twalwa mouyuki? Omwa kwatelwa ovanyumunwa nosho yo ovo tava ka xupa puArmagedon pamwe nounona, ovo tashi dulika tava ka dalwa mounyuni mupe. Pexulilo lomido 1 000, kombada yedu otaku ka kala ovanhu aveshe va wanenena. Opomhito ilipi omadina avo taa ka shangwa fiyo alushe membo lomwenyo nopena yohinga oku shi popya pafaneko, ndele hanopena yekala?

EYELEKO LAXUUNINWA

13-14. Oshike osho ovanhu aveshe va wanenena kombada yedu tava ka pumbwa okuulika, ofimbo inava pewa omwenyo waalushe?

13 Otu na okudimbuluka kutya omunhu okukala a wanenena itashi ti kutya ota ka mona nale omwenyo waalushe. Diladila kombinga yaAdam naEva. Ova li va wanenena, ashike ova li va pumbwa okuulika kutya ohava dulika kuJehova Kalunga, ofimbo inava pewa omwenyo waalushe. Shinyikifa oluhodi, ova li va dopa okudulika kuye. — Rom. 5:12.

14 Onghalo yaavo tava ka kala kombada yedu pexulilo lomido 1 000, otai ka kala ya tya ngahelipi? Aveshe otava ka kala va wanenena. Mbela ovanhu aveshe ovo va wanenena otava ka yambidida ngoo pauyadi epangelo laJehova? Ile vamwe otava ka kala va fa Adam naEva, ovo vaha li ovadiinini, nonande ova li va wanenena? Otwa pumbwa okumona omanyamukulo komapulo oo. Ndele ongahelipi hatu dulu oku a mona?

15-16. (a) Onaini ovanhu aveshe kombada yedu tava ka mona omhito yokuulika kutya ove li ovadiinini kuJehova? (b) Eyeleko olo otali ka eta oidjemo yaxuuninwa ilipi?

15 Satana ota ka tulwa modolongo oule womido 1 000. Momukokomoko wefimbo olo, ita ka dula okupukifa nande oumwe. Ashike pexulilo lomido 1 000, Satana ota ka mangululwa mo modolongo. Opo nee ota ka kendabala okupukifa ovanhu va wanenena. Pefimbo leyeleko olo, ovanhu aveshe va wanenena kombada yedu otava ka kala ve na omhito yokuulika kutya ova fimaneka edina laKalunga notava yambidida ounamapangelo waye, ile hasho. (Eh. 20:7-10) Osho tava ka ninga pefimbo opo, osho otashi ka ufa kutya omadina avo otaa ka shangwa fiyo alushe membo lomwenyo, ile hasho.

16 Ombiibeli oye tu lombwela kutya ovanhu vamwe itava ka kala ovadiinini, ngaashi Adam naEva va li vehe fi ovadiinini, noitava ka tambula ko ounamapangelo waJehova. Otava ka ningilwa shike? Ehololo 20:15, ole tu lombwela la ti: “Ovo inava shangwa membo lomwenyo ova umbilwa mefuta lomundilo.” Onghee hano, ovanashibofa ovo otava ka hanaunwa po filufilu fiyo alushe. Ndele ovanhu vahapu va wanenena otava ka pita mo meyeleko olo laxuuninwa. Opo nee omadina avo otaa ka shangwa fiyo alushe membo lomwenyo.

‘PEFIMBO LEXULILO’

17. Daniel okwa li a lombwelwa shike osho tashi ka ningwa pefimbo letu? (Daniel 12:4, 8-10)

17 Kashi tunhula tuu okudiladila kombinga yoiningwanima oyo yomonakwiiwa! Daniel okwa li yo a lombwelwa komweengeli ouyelele wa fimana u na sha nefimbo letu, ‘efimbo lexulilo.’ (Lesha Daniel 12:4, 8-10; 2 Tim. 3:1-5) Omweengeli okwa lombwela Daniel a ti: ‘Eendunge tadi ka hapupala.’ Onghee hano, eendjovo dopaxunganeko, odo di li membo laye, otadi ka udiwa ko pauyadi koshiwana shaKalunga. Omweengeli okwa weda ko kutya pefimbo letu, “ovadinikalunga [otava] ka kolokosha, ndele kape na nande umwe womovadinikalunga ta ka uda ko.”

18. Mafiku ovakolokoshi otava ka ningilwa shike?

18 Kunena, ovakolokoshi ohava monika va fa itava handukilwa, omolwoilonga yavo youkolokoshi. (Mal. 3:14, 15) Ndele mafiku Jesus ota ka tokola ovo va fa oikombo, note ke va yoolola mo mwaavo va fa eedi. (Mat. 25:31-33) Ovakolokoshi ovo itava ka xupa poudjuu munene, noitava ka nyumunwa va ka kale mounyuni mupe. Omadina avo itaa shangwa ‘membo lokudimbulukwa,’ olo la popiwa muMalakia 3:16.

19. Oshike tu na okuninga paife, nomolwashike? (Malakia 3:16-18)

19 Paife olo efimbo lokuulika kutya katu fi ovakolokoshi. (Lesha Malakia 3:16-18.) Jehova ota ongele ovo a tala ko ve li ‘emona laye,’ ile ovo ve na ondilo kuye. Nopehe na omalimbililo, otwa hala okukala mokati kavo.

Itashi ka kala tuu shitunhula oku ka mona Daniel, ovaholike vetu nosho yo ovanhu vahapu ovo tava ka ‘nyumukila’ oipewa yavo mounyuni mupe! (Tala okatendo 20)

20. Eudaneko laxuuninwa lilipi Daniel a udanekelwa, nomolwashike wa teelela nodjuulufi ewanifo leudaneko olo?

20 Oshoshili kutya otu li pefimbo litunhula. Ndele otwa teelela mafiku oinima ihapu itunhula i ka ningwe. Mafiku ohatu ka mona eshi oukolokoshi aushe tau ka xulifwa po. Konima yaasho, ohatu ka mona ewanifo leudaneko, olo Jehova a udanekela Daniel a ti: ‘Oto ka nyumukila oshipewa shoye pexulilo lomafiku.’ (Dan. 12:13) Mbela owa teelela nodjuulufi eshi Daniel, pamwe novaholike voye tava ka ‘nyumunwa’? Ngeenge osho, ninga ngaashi to dulu paife u kale omudiinini, noto dulu okukala noushili kutya edina loye otali ka kala la shangwa membo laJehova lomwenyo.

EIMBILO 80 “Makeleni, nye mu tale ouwa wOmwene apa u fike”

^ Oshitukulwa eshi, osha pepaleka eudeko letu li na sha noilonga inene oyo inai longwa nale kombada yedu, oyo ya popiwa muDaniel 12:2, 3. Ohatu ka kundafana kutya oilonga oyo otai ka longwa ngahelipi, noolyelye va kwatelwa mo. Ohatu ka kundafana yo kutya oilonga oyo otai ka longekidila ngahelipi ovo tava ka kala kombada yedu eyeleko laxuuninwa, olo tali ka ningwa pexulilo lOmido Eyovi dOkupangela kwaKristus.

^ Enyumuko otashi dulika tali ka hovela naavo va fya ovadiinini momafiku axuuninwa, opo nee taku shikula ovo va fya tete kuvo. Ngeenge osho shi li ngaho, epupi keshe otali ka mona omhito yokuhambelela epupi olo li shii. Kashi na nee mbudi kutya otashi ka ningwa ngahelipi, Omishangwa oda popya kutya, ovo hava nyumuninwa meulu, keshe umwe oha nyumunwa “pefimbo laye.” Onghee ohatu dulu okukala nelineekelo kutya enyumuko, olo tali ka ningwa kombada yedu, nalo otali ka ningwa palandulafano. — 1 Kor. 14:33; 15:23.

^ Eyelifo eli ola pepaleka eudeko letu olo tali hangwa membo Pay Attention to Daniel’s Prophecy! etukulwa 17 nosho yo mOshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Juli 1987, ep. 21-25.

^ Mepingafano naasho, outumbulilo “ovayuki novalunde,” oo u li mOilonga 24:15 nosho yo outumbulilo ‘ava va longa ouwa naava va longa owii,’ oo u li muJohannes 5:29, otau ulike koilonga yovanyumunwa oyo va longa, ofimbo inava fya.