1-2. Bupisane̱ Bebolo 8:27-31, 35, 36, 38, nje e tute̱le̱ nu mot’a Etiopia o dubisabe̱ e?

MO̱ O mapula o dubisabe̱ ka mokwed’a Kristo e? Ndolo na masoma ba tute̱le̱ jita o bola nika. Jombweye eyembilan a muboled’a ńango a mundi ńa Etiopia.

² Nu mot’a Etiopia a dubisabe̱ dibokime̱ne̱ okono̱ o Betiledi ná angame̱n bola nika. (Langa Bebolo 8:27-31, 35, 36, 38.) Nje e tute̱le̱ mo̱ e? A ta a to̱ndo̱ Eyal’a Loba; a ta a langa epas’a kalat’a Yesaya ke̱ e o ebamban. Ponda Filipo a kwalisane̱no̱ mo̱, a timbise̱le̱ masoma ońola nje Yesu a boledino̱ mo̱. Nde ońola nje nu muboledi alono̱ o Yerusalem e? Ońolana a ta a mábe̱ne̱ ndolo ońola Yehova. Ne̱ni di bino̱ nika e? A ta nde a wa o jowe̱ Yehova o Yerusalem. Nun moto ese̱le̱ ebas’ao na mo̱ a timba elong’a mpo̱m ma tumba di bakabe̱ na Loba la mbale̱. Ni ndolo a tano̱ a be̱ne̱ye̱ Yehova nde e tute̱le̱ mo̱ o po̱ngo̱ tanga la mweńa tatan, nika ńe nde dubisabe̱ o timba mokwed’a Kristo.​—Mat. 28:19.

3. Nje ye ná yeka moto o dubisabe̱ e? (Ombwa edinge̱le̱ “ Mulema mo̱ngo̱ mwe nde ka njika pat’a mińangadu e?”)

³ Ndolo o be̱nedino̱ Yehova ńe ná e tute̱le̱ wa o dubisabe̱. Nde ndolo ńe pe̱ ná ńeka wa o bola nika. Ne̱ni e? Dutea te̱ byembilan bō̱. O to̱ndi mbia na mako̱m mo̱ngo̱ mena ma titi Mboṅ a Yehova, nde we pe̱ o bwa bo̱ngo̱ ná o dubisabe̱ te̱, be ná ba singe̱ wa. (Mat. 10:37) To̱ ná o to̱ndi bede̱mo o bino̱ ná Loba a singe̱, ye pe̱ wa ndutu o  jese̱le̱ mo̱. (Mye. 97:10) Ye pe̱ ná e be̱ ná o kokisabe̱ nde wuma ba mabolise̱no̱ mangando me mulatako na ebasi e kwedi. O dia pe̱ o mo̱nge̱le̱ muńe̱nge̱ o tano̱ o be̱ne̱ ke̱ o mabola ma mambo. Ye ná so̱ e be̱ wa ndutu ná o si no̱ngo̱ pe̱ dongo o beboledi be si mabwese̱ Yehova muńe̱nge̱. (1 Kor. 10:20, 21) Wangame̱n so̱ baise̱ wame̱ne̱ ná: “Nje to̱ nja na to̱ndino̱ jita e?”

4. Njika njo̱m ńe mweńa buka ye̱se̱ ni me̱nde̱ tute̱le̱ wa o dubisabe̱ e?

⁴ O be̱n mambo jita o to̱ndino̱ na ońola nje o matimbise̱le̱no̱ masoma. K’eyembilan, oboso ná o mokwa Bibe̱l na Mboṅ a Yehova, o ta o bola Bibe̱l edube ende̱ne̱. O ta pe̱ o to̱ndo̱ Yesu. Tatan o mábiano̱ Mboṅ a Yehova, we muńe̱nge̱ o be̱ mundenge na babo̱. Nde to̱ndo̱ man mambo ma bwam di si me̱nde̱ ye̱ke̱i te̱ bola wa ńo̱ngi ńa bake̱ wame̱ne̱ na Yehova na dubisabe̱ pe̱. Njo̱m ńe mweńa buka ye̱se̱ ni me̱nde̱ tute̱le̱ wa o dubisabe̱ ńe nde ndolo o be̱nedino̱ Yehova Loba. O to̱ndi te̱ Yehova buka mambo me̱se̱, o si me̱nde̱ jese̱le̱ ná to̱ lambo to̱so̱ to̱ moto eke wa ná o boleye mo̱. Ndolo o be̱nedino̱ Yehova e me̱nde̱ tute̱le̱ wa o dubisabe̱, ńongwane̱ pe̱ wa o benga be̱ mo̱ jemea ombusa dubise̱ lo̱ngo̱.

5. Njika myuedi di me̱nde̱no̱ jombwea e?

⁵ Yesu a kwali ná jangame̱n to̱ndo̱ Yehova na mulema masu mwe̱se̱, na mudī masu mwe̱se̱, na jo̱nge̱le̱ lasu le̱se̱, na ngiń’asu ńe̱se̱. (Marko 12:30) Ne̱ni weno̱ ná wokwa o to̱ndo̱ na bola pe̱ Yehova edube nate̱na o di dikala e? Di dutedi te̱ ne̱ni Yehova a to̱ndino̱ biso̱, nika e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o to̱ndo̱ mo̱. (1 Yohane 4:19) Ombusa wa ńakise̱ ni ndolo njika besengedi ba teten na bebolo be me̱nde̱ bupe̱ e? *

6. Bupisane̱ Roma 1:20, ne̱ni weno̱ ná wokwa o bia Yehova e?

⁶ Okwa o bia Yehova tongwea na mambo a wekino̱. (Langa Roma 1:20; Bbī. 4:11) Dutea te̱ ne̱ni myele na byembe ba mabonde̱no̱ dibie̱ la Yehova. Okwa pe̱ mbad’a betańsedi ńol’asu e wekabe̱no̱. (Mye. 139:14) Dutea pe̱ dime̱ne̱ la ngińa Yehova a we̱le̱no̱ o wei, na ná wei ye nde po̱ ńa lokoli la lodun la ngengeti lena le. * (Yes. 40:26) O boli te̱ nika, o me̱nde̱ bata be̱ne̱ye̱ Yehova edube. Ye mbale̱ ná ye mweńa o bia ná Yehova e dibie̱ na ngińa. Nde ná o ńakise̱ ndolo o be̱nedino̱ mo̱ o be̱ pe̱ diko̱m lao, wangame̱n bata bia mo̱.

7. Ná ndolo o be̱nedino̱ Yehova e bate be̱ ngińa, njika mbaki wangame̱nno̱ be̱ne̱ e?

⁷ Wangame̱n be̱ mbaki ná Yehova a to̱ndi wa na mbale̱. Mo̱ ye wa ndutu o dube̱ ná Muweked’a mo̱ń na wase a bi ná we longe̱ a mombwea pe̱ wa e? Ye te̱ nika, o si dimbea ná Yehova a ‘titi etum na to̱ mō̱ ńasu.’ (Bebolo 17:26-28) A “mawasa milema me̱se̱,” a kakan pe̱ ná “o pulise̱ te̱ mo̱, a mese̱le̱ ná o so̱ mo̱.” (1 Mya. 28:9) Njo̱m mo̱me̱ne̱ ni boli ná wokwe Bibe̱l tatan ńe nde, ka nje te̱ Yehova a kwalino̱, ná ‘Na duti wa.’ (Yer. 31:3) Nika o mabatano̱ jemba nje ye̱se̱ Yehova a boledino̱ wa, nika pe̱ nde ndolo o be̱nedino̱ mo̱ e me̱nde̱no̱ bata be̱ ngińa.

8. Ne̱ni weno̱ ná o timbise̱le̱ Yehova masoma ońola ndol’ao e?

⁸ Mbadi po̱ ńa timbise̱le̱ Yehova  masoma ońola ndol’ao ńe nde ná di kane̱ mo̱. Ndolo o be̱nedino̱ Yehova Loba e me̱nde̱ ńaka yete̱na o malangwea mo̱ mitakisan o be̱nno̱, o timbise̱le̱ pe̱ mo̱ masoma ońola nje ye̱se̱ a maboleano̱ wa. Mulatako mo̱ngo̱ na Yehova mu mabata be̱ ngińa ke̱ we̱n ne̱ni a malabe̱no̱ mika mo̱ngo̱. (Mye. 116:1) O me̱nde̱ be̱ mbaki ná a maso̱ṅtane̱ wa. Nde ná o bate sisea Yehova be̱be̱, wangame̱n so̱ṅtane̱ ońola nje a to̱ndino̱ mambo mō̱, a singe̱no̱ mape̱pe̱, na ońola nje a mabolano̱ mambo mō̱. Wangame̱n pe̱ bia nje a mengane̱no̱ wa. Jokwa la Eyal’ao Bibe̱l buka te̱ nde le ná longwane̱ wa o bia nika ńe̱se̱.

9. Ne̱ni weno̱ ná o lee̱ ná o to̱ndi Bibe̱l e?

⁹ Okwa o to̱ndo̱ Bibe̱l ńe nde Eyal’a Loba. Bibe̱l buka te̱ nde e be̱n mbale̱ jombwea Yehova na mwano a be̱nno̱ ońol’ango̱. O malee̱ ná o to̱ndi Eyal’a Loba yete̱na o malanga mo̱ buńa te̱, o maboṅsane̱ jokwa lo̱ngo̱ ponda ye̱se̱, o mawe̱le̱ pe̱ nje o mokwano̱ o ebolo. (Mye. 119:97, 99; Yohane 17:17) Mo̱ o be̱n mudango ma bolanga ba Bibe̱l e? Mo̱ o mabupe̱ mu mudango na langa Bibe̱l buńa te̱ e?

10. Ońola njika njo̱m po̱ Bibe̱l ńeno̱ tobotobo e?

¹⁰ Njo̱m po̱ ni mabole̱ ná Bibe̱l e be̱ tobotobo ńe nde ná e be̱n myango jombwea Yesu, mena mi langwabe̱ na bato bena be̱n mo̱. Bibe̱l buka te̱ nde e malangwe̱ mbale̱ jombwea nje Yesu a bolino̱ ońol’ango̱. Nika o mokwano̱ belēdi ba Yesu na mambo a bolino̱, ye̱ke̱i te̱ o mabe̱ne̱ ńo̱ngi o be̱ diko̱m lao.

11. Nje ye ná yongwane̱ wa o to̱ndo̱ Yehova e?

¹¹ Okwa o to̱ndo̱ Yesu ná ndolo o be̱nedino̱ Yehova e ńake. Ońola nje e? Ońolana Yesu embilane̱ bede̱mo ba Sango ao o mbadi ńe ná ke̱nge̱nge̱. (Yohane 14:9) Ońola nika, o bati te̱ jokwa o bia Yesu, o mabata pe̱ o bia na to̱ndo̱ Yehova. O̱nge̱le̱ ndedi Yesu a lee̱le̱no̱ bato bena ba ta ba yaṅabe̱, ka batue, baboedi, na babo̱bi. O̱nge̱le̱ pe̱ malea ma bwam a  bolino̱ wa ońola longe̱ la buńa te̱, na ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ di tukono̱ o mbad’a bwam ponda o bupe̱no̱ mo̱.​—Mat. 5:1-11; 7:24-27.

12. Woko te̱ o bia Yesu, nje nika e me̱nde̱no̱ tute̱le̱ wa o bola e?

¹² Ndol’ango̱ ońola Yesu e mabata nde be̱ ngińa yete̱na o no̱ngi ponda o dutea ońola jabea lena a bolino̱ ná myobe mo̱ngo̱ mi lakisabe̱. (Mat. 20:28) O so̱ṅtane̱ te̱ ná Yesu emedi o wo̱ ońol’ango̱, nika ńe ná e tute̱le̱ wa o jate̱le̱ na pulise̱ nded’a Yehova. (Bebolo 3:19, 20; 1 Yohane 1:9) O to̱ndi te̱ Yesu na Yehova, o me̱nde̱ to̱ndo̱ be̱ mundenge na bato bena ba to̱ndi babo̱.

13. Nje Yehova a boṅsane̱no̱ ońol’ango̱ e?

¹³ Okwa o to̱ndo̱ mbia ma Yehova. Mbia mo̱ngo̱ mwena mu titi Mboṅ a Yehova na mako̱m mo̱ngo̱ ma kwaṅ be ná ba si so̱ṅtane̱ ońola nje o mapulano̱ bake̱ wame̱ne̱ na Yehova. Be ná ba te̱nge̱ne̱ wa. Yehova a me̱nde̱ jongwane̱ wa na bola wa bonasango na bonańango o mwemba ka mbia. O jai te̱ be̱be̱ na mu mbia ma mudī, o me̱nde̱ kusa ndolo na jongwane̱ ba mapule̱ wa. (Marko 10:29, 30; Bon. 10:24, 25) Na ponda, belongi bō̱ ba mbia mo̱ngo̱ pe̱ be ná be botea bolea Yehova na bupe̱ pe̱ bete̱sedi bao.​—1 Pet. 2:12.

14. Ka nje te̱ e kwalabe̱no̱ o 1 Yohane 5:3, nje o so̱ṅtane̱no̱ jombwea bete̱sedi ba Yehova e?

¹⁴ Okwa o to̱ndo̱ bete̱sedi ba Yehova na we̱le̱ pe̱ mo̱ o ebolo. Obiana o mabia Yehova, wame̱ne̱ nde o ta o te̱se̱ nje ye bwam na nje ye bobe, nde tatan we o je̱ne̱ ná bete̱sedi ba Yehova nde be peti bwam. (Mye. 1:1-3; langa 1 Yohane 5:3.) O̱nge̱le̱ te̱ malea Bibe̱l e mabolano̱ ońola bome, bito, bayedi, na bana. (Efe. 5:22–6:4) Ponda o we̱le̱no̱ ma malea o ebolo, mo̱ we̱n ne̱ni longe̱ lo̱ngo̱ la ndabo a mbia di tukono̱ e? O bupe̱no̱ bediedi ba Yehova jombwea po̱so̱ la mako̱m na dibie̱, mo̱ nik’e tuko bede̱mo bo̱ngo̱ e? Mo̱ o bati be̱ bonam e? (Min. 13:20; 1 Kor. 15:33) Ye̱ke̱i te̱ jalabe̱ la mi myuedi le nde ná e.

15. Nje bola ná o bie ne̱ni we̱le̱ bete̱sedi ba Bibe̱l o ebolo e?

¹⁵ Ponda iwo̱, ye ná e be̱ wa ndutu o bia ne̱ni we̱le̱ o ebolo bete̱sedi ba Bibe̱l o mokwano̱. Ońola nika nde Yehova a mabolane̱no̱ bebokedi bao o bola wa kalati i se̱medi o Bibe̱l, ná yongwane̱ wa o jemba bwam na bobe. (Bon. 5:13, 14) Woko te̱ yi kalati, o me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni malea ma Bibe̱l meno̱ muse̱ṅ na ne̱ni weno̱ ná o we̱le̱ mo̱ o ebolo; nik’e me̱nde̱ bola wa ńo̱ngi o be̱ o bebokedi ba Yehova.

16. Ne̱ni Yehova a te̱se̱no̱ mambo o tumba lao e?

¹⁶ Okwa o to̱ndo̱ na sue̱le̱ pe̱ bebokedi ba Yehova. Tumba la Yehova Loba di longedi nde na myemba; Mun’ao Yesu, nde e mulopo ma myemba mye̱se̱. (Efe. 1:22; 5:23) Yesu a te̱se̱ son a dibo̱to̱ la bome bo̱kisabe̱ ná ba die̱le̱ ebolo a mapulano̱ ná e bolane̱ we̱nge̱. Yesu a bele̱ di dibo̱to̱ la bome ná “mūt’a jemea na jangwa,” ban ba mabola pe̱ na iwiye̱ ebol’abu ya dese̱ wa na tata wa o mbad’a mudī. (Mat. 24:45-47) Mbadi po̱ mūt’a jemea a mombweano̱ wa ńe nde ná a mabola me̱se̱ ná batudu ba dongame̱n ba te̱se̱be̱ o die̱le̱ wa. (Yes. 32:1, 2; Bon. 13:17; 1 Pet. 5:2, 3) Batudu ba le̱le̱m o bola nje ye̱se̱ ye o ngud’abu ońol’ango̱, o bwam ba lo̱ko̱ wa, na jongwane̱ wa o bata sisea be̱be̱ na Yehova. Nde lambo diwo̱ la mweńa beno̱ ná ba bolea wa le nde jongwane̱ wa o jokwe̱le̱ bape̱pe̱ o bia Yehova.​—Efe. 4:11-13.

17. Bupisane̱ Roma 10:10, 13, 14, ońola nje jangame̱nno̱ langwea bane̱ nja ńe Yehova e?

 ¹⁷ Ongwane̱ bato bape̱pe̱ o jokwa o to̱ndo̱ Yehova. Yesu a langwedi bokwedi bao ná ba lee̱ bato bape̱pe̱ o bia Yehova. (Mat. 28:19, 20) Je ná di bupe̱ be byanedi buka te̱ ońolana ye nde ebolo e bakabe̱ biso̱. Nde ponda ndol’ango̱ ońola Yehova Loba e mańakano̱, o mabe̱ne̱ nde mulemlem ma besengedi ba teten ka bamuloloma Petro na Yohane bena ba kwali ná: “Di titi ná jese̱le̱ o to̱po̱ ma mena je̱nno̱, di sengino̱ pe̱.” (Bebolo 4:20) O si be̱n mambo jita ma mabwesane̱ muńe̱nge̱ o longe̱ ka jongwane̱ moto o to̱ndo̱ Yehova. Dutea te̱ muńe̱nge̱ ma mute̱ dikalo Filipo ponda ongwane̱no̱ mot’a Etiopia o bia mbal’a Eyal’a Loba na dubisabe̱ pe̱! Wembilane̱ te̱ mute̱ dikalo Filipo, o sengane̱ byanedi ba Yesu Kristo ba te̱ dikalo, o malee̱ nde ná o mapula be̱ Mboṅ a Yehova. (Langa Roma 10:10, 13, 14.) O mábola te̱ man me̱se̱, we ná o baise̱ myuedi kapo̱ ka nu mot’a Etiopia ná: “Nje e meke̱ mba o dubisabe̱ e?”​—Bebolo 8:36.

18. Nje di me̱nde̱no̱ jombwea o jokwa di mabupe̱ e?

¹⁸ Bedomsedi ba mweńa buka be̱se̱ o me̱nde̱no̱ no̱ngo̱ o longe̱ lo̱ngo̱ be nde ba dubisabe̱. Kana be bedomsedi beno̱ mweńa jita, wangame̱n no̱ngo̱ ponda o dutea jombwea nje nika e mapulano̱ o kwala. Nje wangame̱nno̱ bia jombwea dubise̱ e? Nje wangame̱nno̱ bola obiana o madubisabe̱ na ombusa wa bola nika e? Jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱ bola malabe̱ ma mi myuedi.