Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Oto dulu ngoo okumona Kalunga oo iha monika?

Oto dulu ngoo okumona Kalunga oo iha monika?

“KALUNGA Oye omhepo,” ovanhu itava dulu oku mu mona. (Johannes 4:24) Ashike Ombibeli oya ti kutya ovanhu vamwe ova li va fa ve wete Kalunga. (Ovaheberi 11:27) Osho otashi shiiva ngahelipi? Oto dulu ngoo shili okumona ‘Kalunga iha monika’?— Ovakolossi 1:15.

Natu faafanife onghalo yetu naai yomunhu a dalwa omupofi. Mbela oupofi otau dulu oku mu imba aha ude ko nandenande oinima oyo ye mu dingilila? Hasho naanaa. Omupofi ota dulu okumona omauyelele meenghedi di lili noku lili oo tae mu kwafele a kale e na eudeko li na sha novanhu, noinima nosho yo omalipyakidilo oo taa ningwa momudingonoko waye. Omupofi umwe okwa ti nonande iha mono ko, ota dulu okuuda ko oinima oyo ye mu dingilila.

Sha faafana, nonande ito dulu okumona Kalunga nomesho okomutwe, oto dulu oku mu mona ‘nomesho oye okomutima.’ (Ovaefeso 1:18) Natu ka kundafaneni eenghedi nhatu omo to dulu oku shi ninga.

“OTAI MONIKA NAWA MOILONGA YAYE”

Luhapu oyuuditifi yomupofi, ngaashi okuuda ko nokukwata ohai kala i na eenghono, noyo ha longifa opo a ude ko oinima oyo ita dulu okumona. Sha faafana, oto dulu okulongifa oyuuditifi yoye opo u konakone oinima ei ye ku dingilila nou kale wa fa u wete Kalunga oo iha monika oo a shita oinima oyo. “Oinima i he wetike kokutya, eenghono daye daalushe noukalunga waye, otai monika nawa moilonga yaye.” — Ovaroma 1:20.

Pashihopaenenwa, diladila shi na sha neduumbo letu. Edu ola shitwa monghedi ye likalekelwa omolwetu, hapo ashike tu dule okukala ko, ndele opo yo tu dule okuhafela onghalamwenyo. Ohatu kala twa hafa ngeenge tu udite okamhepo ka talala taka pepe, okamutenya ketango taka xwike nawa, hatu li oiimati i na omulyo ile tu udite omawi oudila taa tulumukifa. Mbela eeshali odo itadi tu hololele kutya Omushiti wetu oha yavelele, omunalukeno noha yandje?

Oshike hatu lihongo kombinga yaKalunga mwaasho tu wete meshito? Pashihopaenenwa, eulu otali holola eenghono daKalunga. Omakonakono oo opo a ningwa kovanongononi itaa ulike ashike kutya evalelwa otali tamunuka mo ndele otaa ulike yo kutya otali tamunuka mo neendelelo. Ngeenge to tale keulu oufiku, lipula kutya: Olyelye odjo yeenghono odo hadi tamununa mo evalelwa olo neendelelo? Ombibeli otai tu lombwele kutya Omushiti oku na ‘eenghono dinene.’ (Jesaja 40:26) Eshito laKalunga otali tu ulikile kutya oku li “omunamapangelo aeshe” ile tu tye, Omunaenghono adishe, sha hala okutya, oku na ‘eenghono dinene.’ — Job 37:23.

‘OYE E MU HOLOLA’

Omukulukadi umwe oo e na ounona vavali ihava mono ko okwa ti: “Okupopya oku li onghedi imwe ya fimanenena omo have lihongo. Va lombwela keshe osho u wete naasho wa uda, kala yo we lilongekida okukala to va yelifile oinima oyo u wete ngeenge u li pondje. Oove mesho avo.” Sha faafana, nonande “kape na ou a mona Kalunga nande,” Omona waKalunga, Jesus, oo ha “kala mekolo laXe, oye e mu holola.” (Johannes 1:18) Jesus, eli oshishitwa shotete shaKalunga, Omonamati ewifa, oku li omesho etu oku tu talela meulu. Oku li odjo ya denga mbada yoku tu pa ouyelele kombinga yaKalunga iha monika.

Natu ka tale koinima yonhumba oyo Jesus, oo a kala naXe oule womido dihapudihapu, a yelifa kombinga yaKalunga:

  • Kalunga oha longo nopehe na olufuwo. “Tate ta longo fiyo paife.” — Johannes 5:17.

  • Kalunga oku shii eemhumbwe detu. “Xo yeni e shi shii eshi mwe shi pumbwa fimbo inamu mu indila.” — Mateus 6:8.

  • Kalunga ohe tu file oshisho nehalo liwa. ‘Xo yeni meulu, etango laye ote li pitifile ava vai naava vawa, nodula ote i lokifile ovayuki naava vehe fi ovayuki.’ — Mateus 5:45.

  • Kalunga okwe tu lenga pauhandimwe. “Oiyandja ivali ihai landwa ngeno okahaulapa kamwe akeke? Ndele kaku na nande shimwe tashi wile poshi oXo [ngeenge] ina hala. Ndele osho eexwiki deni adishe domutwe oda valwa yo. Hano inamu tila; onye mu dule oiyandja ihapu.” — Mateus 10:29-31.

OMUNHU OO A ULIKA OMAUKWATYA A FA A KALUNGA IHA MONIKA

Ovapofi luhapu ohava udu ko oinima meenghedi da yooloka ko kwaayo ovo hava mono ko have i udu ko. Omupofi otashi dulika a ude ko omudidimbe u li onhele ya talala oyo ya uvikwa iha xwikwe ketango, ashike komunhu oo e na omesho, omudidimbe onhele ilaula itapa xwikwa keenhe detango. Ngaashi ashike omunhu oo e li omupofi filufilu ita dulu okumona omudidimbe ile ouyelele wetango, itatu dulu okuuda ko Jehova kufye vene. Onghee hano, Jehova okwa longekida omunhu oo ta dulu okuulika filufilu omaukwatya nounhu wa fa waYe.

Omunhu oo oJesus. (Ovafilippi 2:7) Jesus ina popya ashike kombinga yaXe, ashike okwe tu ulikila yo kutya Kalunga okwa tya ngahelipi. Omuhongwa waJesus Filippus okwa pula ta ti: “Omwene, tu ulikila Xo.” Jesus okwe mu nyamukula ta ti: ‘Ou a mona nge, oye a mona Tate.’ (Johannes 14:8, 9) Oshike hatu dulu ‘okumona’ shi na sha naKalunga okupitila muJesus?

Jesus okwa li e na ohamu, omulininipiki noha popiwa naye noupu. (Mateus 11:28-30) Omaukwatya aye taa tulumukifa okwa li haa nanene ovanhu kuye. Jesus okwa li ha udile ovanhu oukwao wananghali nokuhafela pamwe navo. (Lukas 10:17, 21; Johannes 11:32-35) Eshi to lesha ile to pwilikine omahokololo Ombibeli e na sha naJesus, longifa oyuuditifi yoye nokufaneka momadiladilo oiningwanima. Ngeenge owa dilonga konghedi omo Jesus a li ha ungaunga novanhu, oto ka dula okudidilika mo nawanawa omaukwatya mawa aKalunga noto ka ehena popepi naYe.

OKUTULA KUMWE OUPAMBU

Omushangimambo umwe okwa popya kombinga yonghedi omo omupofi ha udu ko oinima oyo ye mu dingilila a ti: “Oha yakula ouyelele mounhoko nomoupambu okudja keedjo da yoolokafana (okukwata, okuuda omadimba oinima, okuuda ko nosho tuu), noha twikinike kumwe ouyelele oo.” Sha faafana, ngeenge to konenene eshito laKalunga, to lesha osho Jesus a popya kombinga yaXe nokudilonga konghedi omo Jesus a ulika omaukwatya aKalunga, oto ka kala wa fa u mu wete. Ota ka ninga omunhu wolela kwoove.

Job, oo a li ko pefimbo lonale, okwa ningilwa oshinima osho. Tete okwa li ta popi “ehe na eudeko lasha.” (Job 42:3, NW) Ndele konima eshi a konakona noukeka eshito laKalunga likumwifi, okwa li e linyengifwa a tye: “Nde ku udile ashike omatwi, ndelenee paife [nomesho] ange nde ku mona.” — Job 42:5.

Jehova ‘ngeenge to mu kongo, oto ke mu mona’

Naave oto dulu oku shi ningilwa. Jehova ‘ngeenge to mu kongo, oto ke mu mona.’ (1 Omafimbo 28:9) Eendombwedi daJehova otadi ka kala da hafa oku ku kwafela u konge nou mone Kalunga oo iha monika.