Go long ol haf insaed long hem

Go long lis blong ol haf

Ol Merikel—?Trufala Stori No Kastom Stori?

Ol Merikel—?Trufala Stori No Kastom Stori?

Ol Merikel—?Trufala Stori No Kastom Stori?

STIKA we i stap long wan trak we i pas, i pulum ae blong wan man. Tok long stika ya i talem se: “Ol Merikel Oli Rili Hapen​—Traem Askem Ol Enjel.” Nating se man ya i strong long skul blong hem, be hem i no sua long mining blong tok ya. ?Man we i putum stika ya long trak blong hem i rili bilif se ol merikel oli tru? Sipos no, stika ya i wan tok fani blong talem se ol merikel, olsem ol enjel, oli kastom stori.

Maet yu intres blong save tingting blong wan man Jemani we i raetem buk, nem blong hem Manfred Barthel. Hem i talem se: “Tok ya merikel i seraotem ol man we oli ridim ol buk, long tu defren grup we tufala i agensem tufala.” Olgeta we oli bilif long ol merikel oli sua we oli rili hapen, mo maet oli hapen plante taem. * Eksampol, oli talem se long Gris, long ol yia we oli jes pas, plante man we oli bilif long God oli talem se ol merikel oli hapen samwe wan taem long wan manis. Samting ya i pusum wan bisop blong Grik Otodoks Jos blong givim woning ya se: “Ol man we oli bilif long God oli luk God, Meri, mo ol tabu man, olsem ol man nomo. I nogud we oli bitim mak long saed ya.”

Long sam narafala kantri, smol man nomo oli bilif long ol merikel. Wan ripot blong Allensbach we oli prentem long Jemani long 2002, i talem se 71 pesen blong ol man Jemani oli ting se ol merikel oli kastom stori nomo, oli no trufala stori. Long ol 29 pesen we oli bilif long ol merikel, tri woman oli talem se oli bin kasem wan mesej long Vejin Meri. Sam manis afta we oli talem se Meri i bin toktok long olgeta​—sam enjel mo wan sotleg oli stap wetem Meri tu—​wan niuspepa blong Jemani (Westfalenpost) i talem se: “Kam kasem tede, samwe 50,000 man we oli wokbaot i go long ol tabu ples, sam man we oli wantem hilim sik blong olgeta, mo sam man we oli jes wantem luk wan samting we i narakaen, oli intres long vison blong ol woman ya.” Oli ting se 10,000 moa man bambae oli hivap long vilej ya blong luk sipos Meri i kamtru bakegen. Long sam narafala ples long wol tu, samfala oli talem se oli bin luk Vejin Meri, olsem long Lourdes, Franis, long 1858, mo long Fátima, Potugal, long 1917.

?Ol Skul We Oli No Kristin Oli Bilif Long Ol Merikel?

Klosap olgeta skul oli bilif long ol merikel. The Encyclopedia of Religion i eksplenem se ol man we oli stanemap skul blong Budis, ol Kristin, mo ol Muslim, oli gat plante defren tingting long saed blong ol merikel. Be buk ya i talem se: “Histri blong olgeta skul ya i pruvum we ol merikel mo ol stori long saed blong ol merikel oli wan impoten haf blong bilif blong ol man long ol skul ya.” Buk ya i talem se “Buda hem wan i wokem sam merikel tu.” Biaen, taem “skul blong ol Budis i stanap long Jaena, plante taem ol misinari oli wokem merikel.”

Insaeklopedia ya i tokbaot sam defdefren wok we ol man oli talem se oli merikel, i se: “Maet sam man oli no wantem bilivim ol stori blong ol merikel we sam man blong skul oli bin raetem, be yumi sua we ol stori ya oli blong leftemap Buda, man ya we i save givim bigbigfala paoa long ol man we oli folem hem, blong oli mekem merikel.” Semfala buk i tokbaot skul ya Islam i talem se: “Bighaf blong ol man Islam oli stap wet yet blong luk sam merikel. Ol kastom stori (hadīths) oli talem se plante taem Muhammad i bin wokem merikel long pablik ples. . . . Ol man oli bilif se, afta we ol tabu man oli ded, oli mekem sam merikel long prapa beregraon blong olgeta, blong halpem ol wan we oli gat bilif, mo ol man oli prea strong long olgeta blong oli givhan long olgeta.”

?Olsem Wanem Long Ol Merikel Blong Kristin Skul?

Insaed long Kristin Skul, ol man oli gat defdefren tingting long saed blong ol merikel. Sam oli bilif we ol merikel blong Jisas mo blong ol man blong God we oli laef bifo Kraes, oli rili kamaot. Be plante oli agri wetem tingting blong Martin Luther, man ya we i statem Protestan Skul. The Encyclopedia of Religion i tokbaot hem i se: “Luther mo Calvin tufala i raetem se taem blong mekem ol merikel i pas finis, mo bambae ol merikel oli no save hapen bakegen.” Semfala buk i talem se Katolik Jos i stap bilif yet long ol merikel, be “hem i no traem eksplenem olsem wanem ol merikel oli bin hapen.” Sloslo, “ol man blong hae save long Protestan Jos oli bilif se, blong folem Kristin Skul, ol man oli mas gat ol gudfala fasin nomo, mo oli ting se God mo ol spirit man oli no gat bigfala paoa long laef blong ol man.”

Sam narafala man we oli talem se oli Kristin, wetem sam lida blong jos tu, oli no bilif long ol merikel we Baebol i tokbaot. Eksampol, tingbaot stori blong smol tri ya we faea i laet olbaot long hem, we i stap long Baebol long Eksodas 3:​1-5. Buk ya What the Bible Really Says i talem se plante man Jemani we oli stadi long ol bilif blong jos, oli ting se stori ya i no rili talemaot wan merikel. Oli talem se hemia wan “pijatok nomo we i soem olsem wanem tingting blong Moses we i jajem hem i bin stikim hem olsem wan faea we i bonem hem.” Buk ya i ademap se: “Mo tu, faea i save minim sam flaoa we oli open wantaem nomo taem laet blong God i kasem olgeta.”

Maet yu faenem i had blong bilif long tok blong ol man ya. ?Taswe, yumi mas bilif long wanem samting? ?I stret blong bilif se ol merikel oli rili bin hapen? ?Olsem wanem long ol merikel we oli hapen long taem blong yumi? ?Sipos yumi no save askem ol enjel, hu nao i save ansa long ol kwestin ya blong yumi?

Baebol i Talem Wanem

Baebol i talem se long taem bifo, God i bin tekem aksin blong mekem sam bigfala wok we ol man oli no naf blong mekem. Olgeta man oli mas agri se ol stori ya oli stap long Baebol. Baebol i tokbaot God i se: “Ol olfala bubu blong mifala bifo oli man blong yu, mo taem yu tekem olgeta oli aot long Ijip, oli kam, yu yusum bigfala paoa ya blong yu blong mekem ol merikel olsem, nao long fasin ya, yu mekem ol enemi blong olgeta oli fraet we oli seksek gud.” (Jeremaea 32:21) Tingbaot, nesen ya we i strong moa i bitim ol narafala nesen long taem blong Moses, paoa blong hem i godaon olgeta from we God i sakem ten trabol long hem, mo wan long ol trabol ya i kilim i ded ol fasbon. !Ol trabol ya oli merikel stret!​—Eksodas, japta 7 kasem 14.

Plante handred yia biaen, fofala man we oli raetem ol Gospel oli tokbaot samwe 35 merikel we Jisas i mekem. Antap long samting ya, yumi kasem save from tok blong olgeta se Jisas i bin mekem plante moa merikel tu. ?Ol stori ya oli trufala stori no kastom stori nomo? *​—Matiu 9:​35; Luk 9:​11.

Baebol hem wan i talem se ol tok blong hem i kamaot long God mo i tru. Sipos i olsem, yu yu gat gudfala risen blong bilif long ol merikel we Baebol i tokbaot. Baebol i talem klia ol merikel we oli bin hapen long taem bifo​—hilim sikman, mekem dedman i laef bakegen, mo ol narafala merikel olsem. Be hem i talem klia tu se ol merikel ya bambae oli stop. (Lukluk bokis ya “?From Wanem Sam Merikel Oli No Moa Hapen?” long pej 4.) ?Hemia i min se ol man we oli bilif long Baebol, olgeta tu oli no ting se ol merikel oli save hapen tede? Haf we i kam biaen bambae i ansa long kwestin ya.

[Ol Futnot]

^ Tok ya “merikel” we mifala i yusum long stori ya i gat semfala mining olsem hemia we i kamaot long wan diksonari blong Baebol, hemia se: “Ol samting we oli hapen long wol, we i bitim save we yumi gat long saed blong paoa blong ol man no paoa blong ol samting raonabaot long yumi, taswe yumi talem se oli kamaot long wan paoa we i hae moa.”

^ I gat pruf blong soem se yumi save trastem ol tok blong Baebol. Blong gat moa save long saed ya, yu save ridim buk ya The Bible​—God’s Word or Man’s? we ol Witnes blong Jeova oli wokem.

[Bokis blong pija long pej 4]

?FROM WANEM SAM MERIKEL OLI NO MOA HAPEN?

Baebol i tokbaot plante defren kaen merikel. (Eksodas 7:​19-​21; 1 King 17:​1-7; 18:​22-​38; 2 King 5:​1-​14; Matiu 8:​24-​27; Luk 17:​11-​19; Jon 2:​1-​11; 9:​1-7) Plante long ol merikel ya oli blong soem se Jisas i Mesaea, mo oli pruvum se God i sapotem Jisas. Ol faswan disaepol blong Jisas oli mekem sam merikel: oli toktok long narafala lanwis mo oli talemaot mining blong ol tok we i kamaot long God. (Ol Wok 2:​5-12; 1 Korin 12:​28-31) Oli nidim ol spesel paoa ya taem Kristin kongregesen i jes stanap. ?From wanem?

Wan risen, hemia se long taem ya i no gat plante kopi blong Baebol. Plante taem, ol rij man nomo oli gat ol defren skrol no ol buk. Ol man we oli no Kristin oli no gat save long saed blong Baebol mo Jeova God, we ol tok blong Baebol i kamaot long hem. Blong kasem ol tijing blong Kraes, ol man oli mas harem toktok blong narafala. Taswe, ol spesel paoa blong mekem merikel oli soem se God i yusum Kristin kongregesen.

Be Pol i eksplenem we ol paoa ya bambae oli lus, taem ol Kristin oli no moa nidim olgeta. Hem i se: “Maet sam man oli gat paoa blong talemaot ol tok we God i givim, be fasin ya bambae i finis. Maet sam man oli gat paoa blong tok long ol narafala lanwis, be ol lanwis ya bambae i no moa gat. Maet sam man oli save evri samting, be save ya bambae i lus, from we save ya blong yumi i hafhaf nomo, mo paoa ya blong yumi blong talemaot ol tok we God i givim, hem tu i hafhaf nomo. Be taem ol samting ya we oli stret gud oli kamtru, ol fasin ya blong yumi we oli hafhaf nomo, bambae oli lus.”​—1 Korin 13:​8-10.

Tede, ol man oli save kasem wan Baebol, wetem ol diksonari mo ol insaeklopedia. Bitim 6 milian Kristin we oli kasem trening, oli stap halpem ol narafala man blong gat save long saed blong God, hemia ol save we i stanap long Baebol. Taswe, yumi no moa nidim ol merikel blong luksave se Jeova i jusum Jisas Kraes blong Sevem yumi, mo blong pruvum se Jeova i stap sapotem ol man blong wok blong hem.