Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Henuka okudiladila kwounyuni

Henuka okudiladila kwounyuni

“Lungameni, paha kale umwe te mu yulifa ounongo wovanhu nomapukifo ongaho . . . ounyuni.” — KOL. 2:8.

OMAIMBILO: 38, 31

1. Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakriste vakwao omayele elipi? (Tala efano pehovelo loshitukulwa.)

OMUYAPOSTOLI Paulus okwa li a shangela Ovakriste vomuKolossi onhumwafo eshi a li a tulwa modolongo muRoma oshikando shotete, ile lwopokati ko 60-61 O.P. Okwa li e va lombwela nghee sha fimana okulikola “ounongo wopamhepo.” (Kol. 1:9) Paulus okwa ti vali: “Edi ohandi di popi opo muha pukifwe nande okomunhu e neendjovo domaheko. Lungameni, paha kale umwe te mu yulifa ounongo wovanhu nomapukifo ongaho, te likwatelele meenghedinghulu nomoihovelanghono younyuni, hamuKristus.” (Kol. 2:4, 8) Paulus okwa li a yelifa kutya omolwashike omahongo amwe oo a puka a shiivika nawa nomolwashike ovanhu inava wanenena tashi dulika va kale va hokwa okudiladila kwounyuni. Pashihopaenenwa, otaku dulu okuningifa omunhu a diladile kutya omunaendunge ile oku dule vakwao. Onhumwafo oyo oya li ya shangwa nelalakano i kwafele ovamwatate va henuke okudiladila kwounyuni nosho yo oilonga oyo ya puka. — Kol. 2:16, 17, 23.

2. Omolwashike hatu ka kundafana oihopaenenwa i na sha nokudiladila kwounyuni?

2 Eitavelo letu otali dulu okunghundipala ngeenge otwa nwefwa mo nai kokudiladila kwounyuni ou hau lipwililikile ile inau fimaneka omifikamhango daJehova. Kunena, okudiladila kwounyuni oku li apeshe. Ohaku ulikwa ko-TV, kointaneta koilonga nokofikola. Moshitukulwa eshi, ohatu ka konakona osho hatu dulu okuninga opo tuha efe okudiladila kwa tya ngaho ku nwefe mo omadiladilo etu. Ohatu ka kundafana oihopaenenwa itano i na sha nokudiladila kwounyuni nanghee hatu dulu okuhenuka omahongo a tya ngaho.

MBELA OTWA PUMBWA NGOO OKWIITAVELA MUKALUNGA?

3. Ovanhu vahapu ove nohokwe mehongo lilipi, nomolwashike?

3 “Ohandi dulu okukala omunhu e li nawa nonande inandi itavela muKalunga.” Moilongo ihapu, kashi kumwifa okuuda ovanhu tava ti inava itavela muKalunga noka ve nohokwe momalongelokalunga. Otashi dulika inava konakona noukeka epulo li na sha nokukala po kwaKalunga, ashike ove nohokwe mehongo olo kutya oto dulu okuninga keshe osho wa hala. (Lesha Epsalme 10:4.) Vamwe ohava kala ve liwete ve neendunge eshi hava ti, “Ohandi dulu okukala omunhu e li nawa nonande inandi itavela muKalunga.”

4. Ongahelipi hatu dulu okutomhafana nomunhu oo ta ti kutya kaku na Omushiti?

4 Mbela ovo vehe fi ovaitaveli ohava tomhafana ngoo pandunge eshi hava ti kaku na Omushiti? Ngeenge tashi uya penyamukulo lepulo olo, ovanongononi ova nyanyangida omauyelele mahapu taa lyalyakanifa ovanhu. Ashike paulelalela, enyamukulo olipu. Ngeenge etungo ola pumbwa omutungi, ongahelipi mbela shi na sha noinima oyo i na omwenyo? Eesele odo di nomwenyo kombanda yedu oda kitakana di dulife eumbo keshe, molwaashi ohadi dulu okuninga osho eumbo itali dulu okuninga ngaashi okudalafana. Onghee eesele odo ohadi dulu okutuvikila nokukufa ko ouyelele oo da pumbwa opo di dalafane. Mbela eholokepo leesele di nomwenyo ola dja peni? Ombiibeli oya nyamukula ya ti: “Keshe tuu eumbo oli nomutungi walo, ndelenee omutungi waaishe oKalunga.” — Heb. 3:4.

5. Ongahelipi hatu dulu okutomhafana nomunhu oo ta ti kutya ota dulu okuninga omatokolo e li mondjila nonande ina itavela muKalunga?

5 Ongahelipi hatu dulu okutomhafana nomunhu oo ta ti kutya ota dulu okutokola osho shiwa nonande ina itavela muKalunga? Eendjovo daKalunga oda ulika kutya ovo vehe fi ovaitaveli otava dulu okukala ve na eenghedi donhumba diwa. (Rom. 2:14, 15) Pashihopaenenwa, otashi dulika va fimaneke nokukala ve hole ovadali vavo. Ongahelipi omunhu oo ha kala metwokumwe nomifikamhango dopaenghedi ha anye okwiitavela mOmushiti omunahole oo a tula po omifikamhango dopaenghedi daasho shi li mondjila naasho sha puka? (Jes. 33:22) Ovanhu vahapu kunena ova dimina kutya ova pumbwa ekwafo laKalunga omolweenghalo dingulutila odo dili kombada yedu. (Lesha Jeremia 10:23.) Onghee hano, inatu yelekwa tu diladile kutya omunhu oo ina itavela muKalunga noiha dulika komifikamhango daye ota dulu okutokola osho shili mondjila. — Eps. 146:3.

MBELA OTWA PUMBWA NGOO ELONGELOKALUNGA?

6. Ovanhu vahapu ove netaleko la tya ngahelipi li na sha nomalongelokalunga?

6 “Oto dulu okukala wa hafa nonande ku nelongelokalunga.” Oshihopaenenwa osho shokudiladila kwounyuni osha nwefa mo ovanhu vahapu molwaashi ova tala ko elongelokalunga li fifa ounye ile lihe na oshilonga. Natango, omalongelokalunga mahapu okwa amuna ko ovanhu kuKalunga, molwaashi ohaa hongo shi na sha nomundilo woheli, ohaa pula oitimulongo ile haa udifa shi na sha neepolotika. Nomolwaasho ovanhu vahapu hava kala ve udite kutya otava dulu okukala va hafa nonande kave nelongelokalunga. Ovanhu ovo otashi dulika va tye, “Ondi na ohokwe moinima yopamhepo, ashike kandi na onghwa nomalongelokalunga.”

7. Ongahelipi elongelokalunga lashili hali xumifa komesho ehafo?

7 Mbela oshoshili ngoo kutya omunhu ota dulu okukala a hafa ngeenge ke li melongelokalunga? Heeno, omunhu ota dulu okukala a hafa ngeenge ke li melongelokalunga loipupulu, ashike ita dulu okukala e nehafo lashili shapo ongeenge e nekwatafano naJehova, oo a popiwa e li ‘Kalunga omunelao.’ (1 Tim. 1:11) Keshe osho Kalunga ta ningi ohashi etele vamwe ouwa. Ovapiya vaye ova hafa molwaashi ohava kwafele vamwe nelitulemo. (Oil. 20:35) Pashihopaenenwa, diladila kunghee elongelokalunga lashili hali xumifa komesho ehafo moukwaneumbo. Elongelokalunga lashili ohali tu hongo tu fimaneke ookaume ketu kopahombo, tu kale twa tala ko eano lohombo li li oshinima shiyapuki, tu henuke oluhaelo, tu tekule ounona ve nefimaneko nokukala tu nohole yashili. Naasho ohashi eta oidjemo iwa, molwaashi elongelokalunga la tya ngaho ohali hanganifa ovanhu momaongalo nohali va kwafele va hafele oumwainafana womounyuni aushe. — Lesha Jesaja 65:13, 14.

8. Ongahelipi hatu dulu okulongifa Mateus 5:3 tu nyamukule epulo olo kutya, Oshike hashi ningifa ovanhu va kale va hafa?

8 Ongahelipi hatu dulu okukonakona noukeka ehongo lounyuni olo kutya omunhu ota dulu okukala a hafa nonande ita longele Kalunga? Diladila kepulo eli, Oshike hashi ningifa ovanhu va kale va hafa? Vamwe ohava mono ehafo momaifano avo, momaudano, ile moinima oyo ve hole unene. Vamwe ohava mono ehafo mokufila oshisho oukwaneumbo wavo ile ookaume kavo. Oinima aishe oyo otai dulu okweeta ehafo, ashike onghalamwenyo yetu oi na elalakano olo hali eta ehafo tali kalelele. Mepingafano noinamwenyo, otwa shitwa monghedi oyo hatu dulu okumona ehafo ngeenge otwa shiiva Omushiti wetu noku mu longela noudiinini. (Lesha Mateus 5:3.) Pashihopaenenwa, ovalongelikalunga vashili ohava mono ehafo netwomukumo linene ngeenge va ongala pamwe va longele Jehova. (Eps. 133:1) Ohava hafele yo oumwainafana wa hangana, okukalamwenyo kwa koshoka nosho yo eteelelo li tunhula.

MBELA OTWA PUMBWA NGOO OMIFIKAMHANGO DOPAENGHEDI?

9. (a) Ovanhu vahapu mounyuni ova tala ko ngahelipi omilele? (b) Omolwashike Eendjovo daKalunga di li omhinge nomilele kondje yohombo?

9 “Omolwashike omilele kondje yohombo da tokolwa?” Ovanhu otashi dulika ve tu lombwele kutya: “Otu na okuhafela onghalamwenyo. Omolwashike tu na okutokola omilele kondje yohombo?” Ediladilo olo kutya Omukriste oku na okuya moluhaelo ola puka. Omolwashike mbela? Omolwaashi Eendjovo daKalunga odi li omhinge noluhaelo. * (Lesha 1 Ovatessaloniki 4:3-8.) Jehova oku noufemba woku tu tulila po eemhango molwaashi oye e tu shita. Omhango yaKalunga oya holola kutya ope na elongekido lohombo molwaashi oya pitika omulumenhu nomukainhu ovo va hombola ovo ashike va kale ve na ekwatafano lopamilele. Kalunga okwe tu pa eemhango odo hadi tu etele ouwa molwaashi oku tu hole. Omaukwaneumbo oo haa dulika kudo ohaa kala e holafane, a fimanekafana noku li meameno. Kalunga ihe lididimikile ovo hava nyonene owina omhango yaye. — Heb. 13:4.

10. Ongahelipi Omukriste ta dulu okuhenuka oluhaelo?

10 Eendjovo daKalunga otadi tu hongo nghee tu na okuhenuka oluhaelo. Onghedi imwe ya fimana omo hatu dulu okuninga ngaho oyo okukala twa lungamena osho hatu tale. Jesus okwa ti: “Okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye. Eisho loye lokolulyo ngeenge tali ku hongaula, li kolola mo, ove u li ekeleshi.” (Mat. 5:28, 29) Nomolwaasho, Omukriste oku na okuhenuka okutala omafano oipala ile okupwilikina keemusika inadi koshoka. Omuyapostoli Paulus okwa li a shangela Ovakriste vakwao a ti: “Dipaeni . . . oinhimbu yeni yopadu: oluhaelo.” (Kol. 3:5) Natango, otwa pumbwa okulungamena osho hatu diladila naasho hatu popi. — Ef. 5:3-5.

MBELA OTU NA NGOO OKULALAKANENA EIFANO LONHUMBA?

11. Omolwashike okulalakanena eifano lonhumba taku monika kuhokwifa?

11 “Okulalakanena eifano lonhumba ohaku eta ehafo.” Ovanhu vahapu ohave tu ladipike tu lalakanene eifano lonhumba monghalamwenyo yetu. Eifano la tya ngaho otashi dulika li ku pefe ondondo, eenghonopangelo noku ku etela oupuna. Molwaashi vahapu ova tala ko okulalakanena eifano lavo ku li oshinima shafimana monghalamwenyo, Omukriste naye otashi dulika a diladile ngaho.

12. Mbela okuhanga eifano lonhumba oko haku eta ehafo?

12 Mbela oshoshili ngoo kutya okuhanga eifano lonhumba olo tali dulu okupefa omunhu eenghonopangelo nefimano ohali eta ehafo tali kalelele? Hasho nandenande. Dimbuluka kutya okukala wa hala okupangela vamwe nove ku fimaneke oku li omahalo oo haa xwaxwamekwa kuSatana, oo e nehandu linene. (Mat. 4:8, 9; Eh. 12:12) Eifano lonhumba ohali eta ashike ehafo lopakafimbo, okuyelekanifa nehafo tali kalelele olo hali di mokukwafela ovanhu va mone ouwa mounongo waKalunga opo va dule oku ka mona omwenyo waalushe. Shimwe vali, ounyuni ou ouyadi omhepo yefiyafanepo. Ohau ningifa ovanhu va kale va hala okupondola ve dulife vakwao nova twilafana ondubo, nokungaho ova fa tava “shikula ashike omhepo.” — Omuud. 4:4.

13. (a) Otu na okutala ko ngahelipi oilonga yokulikongela omboloto? (b) Okutala konhumwafo oyo Paulus a li a shangela Ovatessaloniki, oshike sha li she mu etela ehafo lashili?

13 Oshoshili kutya otwa pumbwa oyuuyemo, noinashi puka okuhoolola oilonga oyo hatu hafele. Ashike oilonga yetu yokulikongela omboloto inai pumbwa okukala ya fimanenena monghalamwenyo yetu. Jesus okwa ti: “Kaku na ou ta dulu okukalela oovene vavali; osheshi ota tondo umwe, ye e hole omukwao, ile a hokwa ou ndele ta dini winya. Kamu dulu okukalela Kalunga nemona.” (Mat. 6:24) Ngeenge otwa pitifa komesho okulongela Jehova nokuhonga vamwe Eendjovo daye, ohatu ka mona ehafo linene itali dulu okuyelekwa nasha. Omuyapostoli Paulus naye okwa li a mona ehafo la tya ngaho. Pehovelo, okwa li ta lalakanena eifano melongelokalunga lOshijuda, ndele okwa ka mona ashike ehafo lashili eshi a li ha ningi ovanhu ovahongwa nokumona nghee ovanhu tava tambula ko etumwalaka laKalunga nanghee la lundulula onghalamwenyo yavo. (Lesha 1 Ovatessaloniki 2:13, 19, 20.) Kape na vali eifano limwe hali eta ehafo ngaashi olo.

Ehafo tali kalelele ohali di mokukwafela ovanhu va mone ouwa mounongo waKalunga (Tala okatendo 12, 13)

MBELA OHATU DULU NGOO OKUKANDULA PO OMAUPYAKADI OVANHU?

14. Omolwashike ediladilo olo kutya ovanhu otava dulu okukandula po omaupyakadi avo vene tali monika lihokwifi?

14 “Ovanhu otava dulu okukandula po omaupyakadi avo vene.” Otashi dulika ovanhu vahapu va kale va panda ediladilo olo. Omolwashike? Ngeno osho osha li shoshili, ngeno otashi ti kutya ovanhu inava pumbwa ewiliko laKalunga notava dulu okuninga ngaashi va hala. Natango, etaleko olo otali monika yo la fa li shii okulineekelwa molwaashi omakonakono amwe otaa ulike kutya ovanhu ova dula okuninipika ominyonena, oita, omikifi noluhepo. Olaporta imwe oya ti: “Etomheno molwaashi ovanhu tava ende tava xwepopala ololo kutya ova tokola okuninga ounyuni onhele iwa.” Mbela osho otashi ulike kutya ovanhu otava ka xulifa po omaupyakadi oo a kala e va wilila po efimbo lile? Opo tu mone enyamukulo, natu ka kundafaneni kombinga yomaupyakadi oo.

15. Oinima ilipi ya divilikwa hai etifa omaupyakadi ovanhu?

15 Oita: Oita younyuni yopavali oya twaalela eemwenyo dovanhu di dulife pomamiliyona 60. Okudja pexulilo lOita Itivali yOunyuni, ovanhu kava li ve lihonga nghee tava dulu okukelela oita. Mo 2015, omuvalu wovanhu ovo va fiya po omalukalwa avo omolwoita ile omafininiko owa ya pombada fiyo omamiliyona 65. Okwa tengenekwa kutya ovanhu omamiliyona 12,4 ova fiya po omalukalwa avo mo 2015. Ominyonena: Nonande ominyonena dimwe oda ninipala koitukulwa imwe, dimwe ngaashi odo hadi ningwa okupitila mointaneta, elongifo leenghono momaukwaneumbo nosho yo oukulo otadi londo pombada efimbo keshe. Shimwe vali, ovanhu vahapu ova itavela kutya oulingilingi owa lunda pombada. Ovanhu itava dulu okuxulifa po ominyonena. Omikifi: Omikifi dimwe oda dula okupangwa. Ashike olaporta yomo 2013 oya popya kutya ovanhu omamiliyona omuwoi ve li koshi yeedula 60 ohava fi koudu womutima, koudu wombada, kokankela, koudu wokomapunga nosho yo koudu woshuuka. Oluhepo: She likolelela kOmbaanga yOunyuni, omuvalu waavo tava mono oixuna unene muAfrica omo amuke owa londa pombada okudja pomamiliyona 280 mo 1990 fiyo opomamiliyona 330 mo 2012.

16. (a) Omolwashike Ouhamba waKalunga owo ashike tau dulu okukandula po omaupyakadi ovanhu? (b) Omanangeko noupuna Ouhamba elipi a tumbulwa muJesaja nosho yo mEpsalme?

16 Ovanaenghono ovo ve lihole vo vene ova kwata ko ouxupilo nosho yo opolotika. Osha yela kutya ovanaenghono itava dulu okuxulifa po oita, ominyonena, omikifi noluhepo. Ouhamba waKalunga owo ashike tau dulu okuxulifa po oinima oyo. Diladila kwaasho Jehova ta ka ningila ovanhu. (Eps. 46:8, 9) Oita: Ouhamba waKalunga otau ka xulifa po oinima oyo hai etifa oita ngaashi okuliholamwene, oulingilingi, omhepo youkwashiwana, omalongelokalunga oipupulu naSatana mwene. Ominyonena: Ouhamba waKalunga otau ningifa nale ovanhu omamiliyona va kale ve nohole nohava fimanekafana, nokape na vali epangelo limwe tali dulu okuninga ngaho. (Jes. 11:9) Omikifi: Jehova ota ka nangeka noupuna oshiwana shaye noukolele muwa. (Jes. 35:5, 6) Oluhepo: Jehova ote ke li xulifa po, noshiwana shaye otashi ka kala sha hepuluka pamhepo nosho yo palutu, sha hala kutya otashi ka kala nonghalamwenyo ya denga mbada oyo inai likolelela koupuna. — Eps. 72:12, 13.

“NYE MU KALE MU SHI SHII NHUMBI MU NOKUNYAMUKULA”

17. Ongahelipi to dulu okuhenuka okudiladila kwounyuni?

17 Ngeenge owa mono kutya ehongo lounyuni otali yeleke eitavelo loye, ninga omapekapeko kutya Eendjovo daKalunga otadi ti ngahelipi shi na sha naasho ndele to shi kundafana nomwiitaveli mukweni a pyokoka. Diladila kutya omolwashike ediladilo olo tashi dulika li monike li hokwifa, nomolwashike okudiladila kwa tya ngaho kwa puka nanghee to dulu oku ku henuka. Atusheni ohatu dulu okuliamena kokudiladila kwounyuni mokulandula elondwelo olo Paulus a li a yandja keongalo lOvakolossi, a ti: “Mokweendafana naava ve li pondje kaleni mu neendunge . . . nye mu kale mu shi shii nhumbi mu nokunyamukula keshe umwe.” — Kol. 4:5, 6.

^ okat. 9 Ovanhu vahapu inava didilika kutya eevelishe odo tadi hangwa meeMbiibeli dimwe ngaashi muJohannes 7:53–8:11 kada li mo momashangelo makulu oo a nwefwa mo. She likolelela keevelishe odo, ovanhu vamwe ohava ti kutya omunhu oo ehe fi omulunde oye ashike ta dulu okumona ovo hava i moluhaelo. Ashike omhango oyo Kalunga a li a pa oshiwana shaIsrael, oya ti: “Omulumenhu ngeenge ta hangika ta nangala nomwalikadi a hombolwa, vo aveshe vavali ve nokufya.” — Deut. 22:22.