Inda koshikalimo

Inda koshikalimo

Eshi efyuululo letu lopamhepo

Eshi efyuululo letu lopamhepo

“Eshi efyuululo lovapiya vOmwene.” — JES. 54:17.

1. Oshike osho Jehova a yandja pahole kovanhu omolwouwa wavo vene?

JEHOVA okwa kala ko alushe nokwe tu lombwela osho tu na okuninga opo tu kale nomwenyo fiyo alushe. Ndele omalombwelo aye inaa lunduluka. Ombibeli oya ti: “Ondjovo yOmwene ohai kala alushe.” (1 Pet. 1:23-25) Inatu hafa tuu eshi Jehova e tu pa Ombibeli oyo i na etumwalaka la fimanenena!

2. Kalunga okwa hala tu shiive shike kombinga yaye?

2 Jehova okwa hala ovanhu aveshe va shiive edina laye. Ombibeli oya tumbula edina “[Jehova NW] Kalunga,” oshikando shotete eshi ya popya nghee a shita eulu nedu. (Gen. 2:4) Kalunga okwa li a shanga pashikumwifilonga edina laye koipelende yomamanya lwoikando eshi a li apa Moses Oipango Omulongo. Pashihopaenenwa, oshipango shotete osha hovela neendjovo edi tadi ti: “Aame [Jehova, NW] Kalunga koye.” (Ex. 20:1-17) Ondiaboli oya kala tai kendabala okuhanauna po Ombibeli opo tuha dule okushiiva Kalunga nosho yo edina laYe, ndele Jehova ina efa osho shi ningwe. — Eps. 73:28.

3. Oshike vali Kalunga a hala tu shiive mOmbibeli?

3 Ovanhu vahapu ova itavela oinima ya puka i na sha naKalunga, ndele nande ongaho, Kalunga okwa hala ovanhu aveshe va shiive oshili. Inatu hafa tuu eshi Ombibeli ye tu hololela oshili! (Lesha Epsalme 43:3, 4.) Ofimbo eemhunga dovanhu tadi ende momilaulu dopamhepo, fye ohatu ende nehafo mouyelele wopamhepo oo twa pewa kuKalunga. — 1 Joh. 1:6, 7.

NATU KALE TWA LENGA EFYUULULO OLO TU NA

4, 5. Oufembanghenda we likalekelwa ulipi twa mona mo 1931?

4 Ovanhu ovo ve li moshitukulwa shimwe ohava kala ve na omaukwatya neenghedindjikilile da faafana nosho yo onghedi yokukalamwenyo oyo hava tambekida kepupi tali shikula ko. Osho otashi dulu okutiwa kutya efyuululo  lavo. Tu li Eendombwedi daJehova, nafye otu na yo efyuululo. Jehova okwa kwafela ovapiya vaye va ude ko Ombibeli nosho yo oshili kombinga yaye nomalalakano aye. Otu na yo oufembanghenda we likalekelwa eshi twa lukilwa edina laye.

Otwa li twa hafa neenghono eshi twa pewa edina Eendombwedi daJehova poshoongalele shetu shoshitukulwa mo 1931

5 Otwa li twa pewa edina lipe poshoongalele shimwe sha danenwe mo 1931, moColumbus shaOhio, mOilongo ya Hangana yaAmerika, naasho osha ninga efyuululo letu lopamhepo. Kelandulafano loshoongalele osho okwa li kwa shangwa exupipiko “JW.” Omumwameme umwe okwa ti kutya vamwe ova li tava tengeneke kutya exupipikko olo otali ti shike. Nale otwa li hatu ifanwa Ovakonakoni vOmbibeli, ndele mOsoondaxa mo 26 Juli 1931, ovapwilikini aveshe ovo va li poshoongalele osho ova li va dimina va kale hava ifanwa Eendombwedi daJehova. Kasha li tuu shitunhula okulukwa edina la dja mOmbibeli! (Lesha Jesaja 43:12.) Omumwatate umwe okwa ti: “Itandi dimbwa nande eemhandu nembuyaano lovapwilikini.” Ovanhu mounyuni inava kala va hala edina olo, ndele Kalunga okwe tu pitika tu kale hatu ifanwa nedina olo le likalekelwa oule womido di dule po 80.

6. Efyuululo letu lopamhepo ola kwatela mo ouyelele u li paushili ulipi?

6 Efyuululo letu ola kwatela mo yo ouyelele wa fimana nou li paushili oo tau hangwa mOmbibeli u na sha novapiya vaKalunga vonale. Pashihopaenenwa, diladila kombinga yaAbraham, Isak naJakob. Nopehe na omalimbililo, ova li hava kundafana luhapu nomaukwaneumbo avo kombinga yanghee ve na okuhafifa Jehova. Eenghundafana da tya ngaho osha yela kutya oda li da kwafela Josef aha ye moluhaelo nomukulukadi waPotifar. (Gen. 39:7-9) Mefelemudo lotete, Ovakriste ova li hava lombwelafana omauyelele kombinga yaKalunga. Paulus okwa li a lombwela eongalo shi na sha naasho Jesus a li e mu honga kombinga yOuvalelo wOmwene. (1 Kor. 11:2, 23) Ouyelele aushe oo otau hangwa mOmbibeli opo tu dule okulihonga nghee hatu dulu okulongela Kalunga “momhepo nomoshili.” (Lesha Johannes 4:23, 24.) Ombibeli otai dulu okukwafela ovanhu aveshe, ndele tu li ovapiya vaJehova otu na unene tuu okukala twe i lenga.

7. Efyuululo letu lopamhepo ola kwatela mo eudaneko lilipi?

7 Jehova oha kwafele oshiwana shaye nokunena. (Eps. 118:7) Ohatu dulu okulesha moishangomwa yetu kombinga yanghee he shi amene. Osho ohashi tu ningifa tu kale tu udite twa amenwa, nokuli nonande ohatu hepekwa. Efyuululo letu lopamhepo ola kwatela mo eudaneko eli tali ti: “Oshilwifo keshe tashi hambulwa shi ku lwife, otashi nyengwa. Nakeshe elaka tali ku hokolololifa, oto li tomhele oushima. Eshi efyuululo lovapiya vOmwene nouyuki wavo womuame, Omwene ta ti.” (Jes.  54:17) Oilwifo yaSatana itai dulu oku tu etela owii tau kalelele.

8. Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa eshi nosho yo osho tashi landula?

8 Satana okwa kala ta kendabala okuhanauna po Ombibeli, okwiimba ovanhu va shiive edina laJehova nokuholeka oshili. Ndele ina pondola nandenande. Moshitukulwa eshi naasho tashi landula, ohatu ka kundafana kombinga (1) yanghee Kalunga a amena Ombibeli; (2) yanghee Jehova a amena edina laye opo tu li shiive nosho yo (3) nghee a amena oshili yopamhepo opo tu i shiive kunena.

JEHOVA OKWA AMENA OMBIBELI

9-11. Jehova okwa li a amena ngahelipi Ombibeli iha hanaunwe po?

9 Ovanhu ova kala tava kendabala neenghono okuhanauna po Ombibeli, ndele Jehova okwe i amena. O-Enciclopedia Cattolica oya ti kutya mo 1229, elelo longeleka yaKatolika lomuToulouse ola li la indika ovakwaneongalo vaha longife Eembibeli odo di li momalaka avo opo va kondjife enwefemo longudu yOvaalbi noyaWaldo odo da li de litukula ko kongeleka. Poshoongalele shimwe osho sha li sha ningilwa muTarragona, shomuSpain, mo 1234 koshi yewiliko laJames I napo opa li pa ningwa etokolo la faafana. Ongeleka yaKatolika oya ka ya olunyala moshinima osho mo 1559 eshi omupapa Paul IV a li a popya kutya hamunhu a pilinda Ombibeli ile a kale e i na melaka olo ha udu nopehe na epitikilo lOngeleka.

10 Nonande ovanhu ova kala tava kendabala okuhanauna po Ombibeli, Jehova okwe i amena. Mo 1382, John Wycliffe navakwao ova li va toloka Ombibeli oshikando shotete mOshiingilisha. William Tyndale naye okwa li a toloka Ombibeli mOshiingilisha, ndele ta dipawa mo 1536. Okwa li a mangelwa kopala, ndele ta ingida ta ti: “Omwene, pashula omesho ohamba yaEngland.” Opo nee okwa li a pondwa ndele ta xwikwa po.

11 Mo 1535, Miles Coverdale naye okwa li a toloka Ombibeli mOshiingilisha. Okwa li a longifa oitukulwa yOmbibeli imwe oyo ya tolokwa kuTyndale, nokwa li a toloka imwe a kufa mOshilatina nomOmbibeli yaMartin Luther yOshindowishi. Kunena, otwa hafa eshi tu na etoloko lOmbibeli yo-New World Translation of the Holy Scriptures, molwaashi ola yela nawa, oli li paushili nolipu okulongifa moilonga yokuudifa. Kape na nande oumwe a dula okuhanauna po Ombibeli, kutya nee oSatana ile ovanhu.

JEHOVA OKWA AMENA EDINA LAYE OPO TU LI SHIIVE

Ovalumenhu ngaashi Tyndale, ova li va tula eemwenyo davo moshiponga omolwEendjovo daKalunga

12. Ongahelipi o-New World Translation ya kwafela ovanhu va shiive edina laJehova?

12 Jehova Kalunga okwa shilipaleka kutya edina laye inali kufwa mo mEembibeli adishe.  Eshi ovamwatate va toloka o-New World Translation, ova tula edina laKalunga, Jehova, keshe opo li na okukala ngaashi la li mEembibeli dopehovelo. Ola li la holoka mOmishangwa dOshiheberi lwoikando 6 973 nosho yo lwoikando 237 mOmishangwa dopaKriste dOshigreka. Kunena, o-New World Translation oya tolokwa momalaka e dulife po 116, nokwa nyanyangidwa Eembibeli da tya ngaho di dulife po 178 545 862.

13. Otu shi shii ngahelipi kutya ovanhu ova kala ve shii edina laKalunga okudja nalenale?

13 Ovanhu votete, Adam naEva, ova li ve shii edina laJehova nova li have li longifa. Noa naye okwa li he li longifa. Okwa ti: “[Jehova, NW] Kalunga kaSem na nangekwe noupuna.” (Gen. 4:1; 9:26) Kalunga naye okwa li ha longifa edina laye ngeenge ta popi novanhu. Kalunga okwa ti: “Aame [Jehova, NW], olo edina lange, ihandi yandje efimano lange kuumwe.” Okwa ti yo vali: “Aame [Jehova, NW], kape na umwe, kape na kalunga pamwe naame.” (Jes. 42:8; 45:5) Jehova okwa amena edina laye liha kufwe mo filufilu mEembibeli opo ovanhu mounyuni aushe va dule oku li shiiva. Kau fi tuu oufembanghenda okulongifa edina laJehova nokukala tu li Eendombwedi daye! Kungaho, otu li metwokumwe neendjovo odo tadi ti: ‘Medina laKalunga ketu omo hatu dungaadungifa omapandela etu.’ — Eps. 20:6.

14. Kakele kOmbibeli, edina laKalunga otali hangwa vali peni?

14 Edina laKalunga itali hangwa ashike mOmbibeli omo amuke. Pashihopaenenwa, ola shangwa kEmanya lOvamoab, olo la hangwa moDhiban (Dibon), osho shi li eekilometa 21 koushilo wEfuta La Fya. Kemanya oko okwa shangwa ehokololo olo la tumbula ohamba Omri nosho yo osho sha li sha popiwa kohamba yOvamoab yedina Meesa shi na sha nolwoodi olo a lwa nOvaislael. (1 Eeh. 16:28; 2 Eeh. 1:1; 3:4, 5) Edina laKalunga olo la shangwa kEmanya lOvamoab ola shangwa neendada nhee dOshiheberi hadi ifanwa o-Tetragrammaton. O-Tetragrammaton oya li yo ya shangwa lwoikando meendada dOshilachish, koitandu yoiyuma yOvaisrael.

15. O-Septuagint oshike, nomolwashike ya li ya pumbiwa?

15 Omido di dule 2 000 da ka lupuka, Omishangwa dOshiheberi oda li da tolokwa mOshigreka ndele tadi nyanyangidwa membo hali ifanwa Septuagint. Omolwashike etoloko lOshigreka olo la li la pumbiwa? Ovajuda ova li moukwatwa waBabilon oule womido 70, naashi va mangululwa mo 537 K.O.P., vamwe ova li va tokola okukala muBabilon. Ndele mokweendela ko kwefimbo, Ovajuda vahapu ova li va tembukila kuAlexandria, muEgipti, oko haku popiwa Oshigreka. Ovajuda ovo ova li va pumbwa etoloko lOshigreka lOmishangwa dOshiheberi. Eekopi dimwe dOshigreka do-Septuagint odi na edina laKalunga li li mOshiheberi.

16. Ongahelipi embo Bay Psalm Book la longifa edina laJehova?

16 Edina laKalunga otali hangwa mo-Bay Psalm Book, embo olo la li la nyanyangidwa oshikando shotete mo 1640 moikolonyekwalongo yaAmerika. Ola li mOshiheberi ndele tali tolokwa mOshiingilisha. Edina laKalunga ola li la shangwa ngaha, Iehovah mEpisalme 1:1, 2. Etoloko olo ola ti kutya omulumenhu omunelao oyoo iha pwilikine kovahenakalunga ndele oha hokwa “omhango ya-lehovah.” Ngeenge owa hala ouyelele muhapu kombinga yedina laKalunga, tala oshiwedelwako pepandja 195-197 membo Ombibeli otai hongo lela shike?

JEHOVA OKWA AMENA OSHILI YOPAMHEPO OPO TU I SHIIVE

17, 18. (a) Oshili oshike? (b) Omahongo amwe ‘oshili yevangeli’ oelipi?

17 Ohatu longele nehafo “Jehova Kalunga  koshili.” (Eps. 31:5, NW) Ndele mbela oshili oshike? Oyo oushili woshinima shonhumba. MOmalaka omo mwa li mwa tolokwa Ombibeli pehovelo, oshitya “oshili” osha tolokwa sha yukifwa koshinima shi li paushili, sha yuka noshi shii okulineekelwa.

18 Jehova okwa amena oshili opo tu i shiive nokunena. Ohe tu kwafele yo opo tu lihonge shihapu kombinga yayo. (2 Joh. 1, 2) Naasho osho hatu lihongo mOmayeletumbulo 4:18, eshi a ti: “Elila lovayuki li li ngaashi eluwa tali tende, lo tali eta ouyelele tau hapupala fiyo omutenya tau tu.” Jesus okwa ilikana kuKalunga a ti: “Eendjovo doye odo oshili.” (Joh. 17:17) Ombibeli oi na ‘oshili yevangeli,’ oyo ya kwatela mo omahongo aeshe opaKriste. (Gal. 2:14) Omahongo amwe omuo oelipi? Ongaashi, oshili kombinga yedina laJehova, ounamapangelo waye, ekuliloyambo laJesus, enyumuko nosho yo Ouhamba. Paife natu ka kundafaneni shi na sha nanghee Kalunga a amena oshili, nonande Satana okwa kala ta kendabala oku i holeka.

JEHOVA INA EFA NANDENANDE SATANA A HOLEKE OSHILI

19, 20. Nimrod okwa li lyelye, novanhu ova li tava kendabala okuninga shike eshi a li ta pangele?

19 Konima yEyelu, okwa li ku na omukongo omunaenghono wedina Nimrod oo a li e li omhinge naJehova. (Gen. 10:9) Molwaashi Nimrod okwa li e li omhinge naJehova Kalunga, osho otashi ulike kutya okwa li ta longele Satana. Nimrod okwa li e na oikala ya fa yaavo va li omhinge nOmona waKalunga. Jesus okwa popya kombinga yavo a ti: ‘Nye omu na xo yeni, Satana, nouhalu waxo yeni mwa hala oku u wanifa, nghee a dja ina kala moshili.’ — Joh. 8:44.

20 Nimrod okwa li ha pangele Babel noilando imwe oyo i li pokati komulonga waTigris naEufrat. (Gen. 10:10) Otashi dulika oye a li a hovela okutunga Babel nosho yo oshungo yasho momudo 2269 K.O.P. lwaapo. Jehova ka li a hala ovanhu va kale ponhele imwe aike, ndele ovatungi vaBabel ova li ve lilombwela va ti: “Ileni, fye tu litungileni oshilando noshungo ile, onhele yayo i twe keulu. Ndee tu liningileni edina, tu he lihanene nounyuni aushe.” Ashike ovanhu ovo kava li va dula okumanifa oshilonga shavo shokutunga oshungo molwaashi Kalunga okwa li a ‘dongakanifa elaka ledu alishe,’ ndele te va halakanifa nounyuni aushe. (Gen. 11:1-4, 8, 9) Satana okwa li a hala okuhanauna po elongelokalunga lashili nokunwefa mo ovanhu aveshe va kale tave mu longele. Ndele Jehova okwa li a amena elongelokalunga lashili, neemhunga dovanhu ohadi mbobolokele melongelokalunga lashili efiku keshe.

21, 22. (a) Omolwashike omalongelokalunga oipupulu inaa dula okuhanauna po elongelokalunga lashili? (b) Oshike hatu ka kundafana moshitukulwa tashi landula?

21 Omalongelokalunga oipupulu kae na efiku a hanaune po elongelokalunga lashili. Omolwashike mbela? Omolwaashi Omuhongi wetu Munenenene, Jehova, okwa amena Ombibeli opo tu dule okushiiva edina laye nosho yo oshili. (Jes. 30:20, 21, NW) Ngeenge otwa kala hatu longele Kalunga monghedi omo a hokwa, ohatu ka kala twa hafa shili. Ndele otu na okukala twa lungama opo tu itavele ashike oinima oyo yoshili, nokulandula ewiliko olo hatu pewa komhepo iyapuki yaKalunga.

22 Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka kundafana nghee eengeleka dimwe da hovela okuhonga oipupulu kombinga yaKalunga. Ohatu ke lihonga yo kutya Omishangwa itadi hongo oipupulu ya tya ngaho. Kakele kaasho, ohatu ka mona kutya Jehova okwe tu punika eshi e tu pa ouyelele washili kombinga yaye. Aishe oyo oi li eefyuululo letu lopamhepo.