1, 2. Ońola ba nja ponda dubise̱ yeno̱ ya muńe̱nge̱ e?

YETE̱NA ye etum a mimbu weno̱ o bolea Yehova, ke̱ ye̱ke̱i te̱ o másenga jita la bekwali ba dubise̱ o mako̱to̱ne̱ masu. Nde, to̱ e be̱ nde ná o másenga mo̱ jita, o matapea ngedi te̱ o me̱ne̱no̱ ba bajai o bejedi baboso ba te̱m o lee̱le̱ babo̱me̱ne̱ ońola dubise̱. O ni ponda bukedi be̱se̱ ba mato̱ise̱ na musombise̱, na babo̱ boba masao ná bō̱bō̱bō̱. Miso̱di me ná mi sulea wa o miso̱ o je̱ne̱ dibo̱to̱ dipe̱pe̱ la bato be tiki bena ba te̱medi o múdi ma Yehova. Yi ponda ye nde ya muńe̱nge̱ munde̱ne̱!

² Jita lasu di mukea nde o madubise̱ mō̱ ma matombe̱ o epolo di majano̱, ngedi to̱ ininga oteten a mbu. Nde ange̱l a mo̱ń mo̱ i me̱ne̱ mo̱ ngedi jita buka biso̱. Mo̱, we ná o dutea njika “muńe̱nge̱” munde̱ne̱ mwe “o mo̱ń” ke̱ i me̱ne̱ lokoli na lokoli la bato o wase ńe̱se̱ lo masula o bebokedi ba Yehova woki te̱ e? (Lukas 15:7, 10) Ndokapo̱n, ange̱l yeno̱ mutam o je̱ne̱ bon bońaki e!​—Hagai 2:7.

3. Ońola nje Satan a mayengano̱ “ka ngila ni madome̱,” nje pe̱ a mapulano̱ bola e?

³ Nde, o diwengisan dinde̱ne̱, bewekedi ba mudī bō̱ be bena be mombwe̱ man madubise̱ na pidi. Satan na midī ma bobe ba mońa na malinga o je̱ne̱ ná lokoli la bato lo mumbe̱ nin was’a bobe mbusa. Omo̱ń a me̱se̱, Satan a sese̱  ná mot’a benama to̱ mō̱ a si mabolea Yehova ońolana a to̱ndi mo̱ na mbale̱, na ná to̱ mō̱ ńabu a si me̱nde̱ tingame̱ na dube̱ lao yete̱na e oteten a mikekisan. (Langa Hiob 2:4, 5.) Mpoṅ ma Satan mu masambwa ponda te̱ moto mō̱ a mabolano̱ Yehova kakane̱ o bolea mo̱. Ye nde biana Satan a madipabe̱ lokoli la mabumbe̱ o boso wok’a mbu te̱. E titi so̱ mańaka ná a “mayenga ka ngila ni madome̱, o pulise̱ nja a mamińano̱”! (1 Petro 5:8) Nin “ngila” e le̱le̱me̱ o mińa biso̱ o mudī, o tute̱le̱ biso̱ o ńamse̱ to̱so̱ mo̱me̱ne̱ o bo̱le̱ mulatako masu na Loba.​—Myenge 7:2, 3; 2 Timoteo 3:12.

4, 5. (a) Njika myoyo miba minde̱ne̱ Yehova a we̱le̱ye̱no̱ Satan e? (b) Njika mbaki Kriste̱n a mbale̱ e be̱nno̱ e?

⁴ To̱ na nika ńam’eyidi ni kwań e te̱mno̱ biso̱ o boso, di si be̱n ná di pane̱ mulema na bo̱ngo̱. Ońola nje e? Ońolana  Yehova a we̱le̱ye̱ ni “ngila ni madome̱” myoyo miba minde̱ne̱ a titino̱ ná a kata. Mi myoyo mye nde njika mo̱ e? Maboso, Yehova a kakane̱ ná “dimuti dinde̱ne̱” la Kriste̱n a mbale̱ di me̱nde̱ jonga o “ndenge̱ ninde̱ne̱” ni mapo̱. (Bebīsedi 7:9, 14) Byala b’edinge̱ ba Loba be si masuba o londa tom. Satan mo̱me̱ne̱ pe̱ a bi ná a titi ná a mińa tumba la Loba o mususu.

⁵ Moyo mu londe̱ miba mu mabusa o byala ba mbale̱ ni si maponge̱, be to̱po̱be̱ na mot’a jemea ńa Loba mō̱ ńa kwaṅ. Muto̱ped’a mudī Asaria a ta a kwalisane̱ Kiṅe̱ Asa ná: “Yehova a mabe̱ na bińo̱, yete̱na bińo̱ pe̱ le na mo̱.” (2 Myango 15:2; langa 1 Korinto 10:13.) Byembilan jita be tilabe̱ o Bibe̱l be lee̱le̱ ná, o ponda ni tombi Satan a si tongwe̱le̱ to̱ buńa o mińa muboled’a Loba mō̱ nu tingame̱ na Loba. (Bonahebe̱r 11:4-40) O nin we̱nge̱, Kriste̱n ni tingame̱ na Loba e me̱nde̱ we̱le̱ te̱nge̱ne̱ nate̱na mo̱me̱ne̱ buka Diabolo. Eyal’a Loba mo̱me̱ne̱ e mabola biso̱ mbaki ná: “Eka Satan, nde a mańa bińo̱ mīla.”​—Yakobo 4:7.

6. Ne̱ni Satan a manane̱no̱ Kriste̱n te̱ e?

⁶ Satan a titi ná a buka o bon bwemba, nde e ná a bua mō̱ ńasu te̱ yete̱na di si tiki ja epe̱ńe̱. Satan a bi ná e ná a mińa biso̱ yete̱na a bo̱bise̱ mulatako masu na Yehova. Ne̱ni Satan a makekano̱ o bola nika e? Tongwea na mitakisan minde̱ne̱, mitakisan mi mako̱ye̱ moto te̱, na misomba. Jombweye te̱ min myano minde̱ne̱ ma Satan.

7. Ońola nje Satan a matakise̱no̱ na ngińa baboledi ba Yehova e?

⁷ Mitakisan minde̱ne̱. Ńamuloloma Yohane a kwali ná: “Wase ńe̱se̱ ńe owas’a ngińa [“ńabobe,” NW].” (1 Yohane 5:19) Be byala be nde jome̱le̱ ońola Kriste̱n a mbale̱ ye̱se̱. Kana Satan a mábo̱le̱no̱ mińa mbel’a moto ńe̱se̱ ni pandi na Loba, e so̱ ná a soke̱ miso̱ mao o ba bena ba pawe̱ na mo̱, na wanea babo̱ mitakisan minde̱ne̱​—nika ńe nde  baboledi ba Yehova. (Mika 4:1; Yohane 15:19; Bebīsedi 12:12, 17) A mońa na malinga mande̱ne̱ kana a bino̱ ná a dian nde son a ponda. Ońola nika nde a mabatano̱ wana mitakisan. O nin we̱nge̱, je nde o janane̱ miwe̱n mao misukan ma pula bumbise̱ biso̱.

8. Nje ńamuloloma Paulo a tano̱ a pula kwala ponda a to̱pino̱ ná di be̱n o “janane̱” midī ma bobe e?

⁸ Mitakisan mi mako̱ye̱ moto te̱. Ńamuloloma Paulo ome̱le̱ Kriste̱n ná: ‘Di be̱n nde o janane̱ . . . midī ma bobe me o mo̱ń.’ (Efeso 6:12) Ońola nje Paulo a bolane̱no̱ eyal’a “janane̱” e? Ońolana e bambe̱ jo̱nge̱le̱ la ewe̱nj’a mā, ka o besua. Paulo a bolane̱ nde y’eyala o kika ná mō̱ ńasu te̱ a be̱n ewe̱nji na midī ma bobe. E be̱ ná je nde o mundi bedubedi ba midī ma bobe be lańno̱ to̱ ke̱m, di si dimbea tomtom ná ponda di bake̱no̱ biso̱me̱ne̱ na Yehova o bolea mo̱, di so̱li nde o m’boko m’esua. Kriste̱n te̱ ńe nde oteten a ewe̱nji botea buńa e bake̱no̱ mo̱me̱ne̱ na Loba o bolea mo̱. E titi so̱ mańaka yete̱na Paulo e̱n mweńa ma jome̱le̱ Kriste̱n o Efeso ngedi ilalo ná i “te̱me̱ne̱” misomba ma Satan!​—Efeso 6:11, 13, 14.

9. (a) Ońola nje Satan na midī ma bobe ba mabolane̱no̱ ńai na ńai a “misomba” e? (b) Ońola nje Satan a makekano̱ o bola ná di be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma bobe e, ne̱ni pe̱ so̱ jeno̱ ná di te̱nge̱ne̱ miwe̱n mao e? (Ombwa edinge̱le̱ “ No̱ngo̱ne̱ misomba ma Satan jangame̱ye̱!”) (c) Njika musomba di me̱nde̱no̱ jombwea tatan e?

⁹ Misomba. Paulo ome̱le̱ Kriste̱n ná i te̱me̱ne̱ “misomba” ma Satan. (Efeso 6:11) Maka ná Paulo a si kwali ná musomba mō̱, nde misomba. Midī ma bobe mi si mabolane̱ musomba mō̱, nde ńai na ńai a misomba​—ońola njo̱m a bwam. Ponda e lee̱le̱ ná, badubedi bō̱ bena ba ta ba tongwe̱le̱ o te̱me̱ne̱ pat’a mikekisan po̱, ba kwedi o mine̱. Diabolo na midī mao ma bobe ba mombwa ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ ebe̱yed’a mō̱ ńasu te̱ o so̱ bo̱bo̱ lasu dinde̱ne̱; na babo̱ ba bolane̱ bo̱bo̱ lasu la mudī di be̱nno̱. Nde di nam, ońolana je ná di we̱le̱ jemba jita la misomba ma Diabolo,  kana mi tilabe̱no̱ o Bibe̱l. (2 Korinto 2:11) O bebotedi ba nin kalati, di to̱pedi i ńai a mikekisan, nika ńe nde to̱ndo̱ la mo̱ni, mindenge ma bobe, na musonje. Jombweye so̱ tatan musomba ma Satan mupe̱pe̱​—mulatako na midī ma bobe.

10. (a) Be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe le nde nje e? (b) Ne̱ni Yehova a me̱ne̱no̱ be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe e, ne̱ni wa pe̱ o me̱ne̱no̱ nika e?

¹⁰ Bolane̱ la myanga to̱so̱ jowe̱ la midī ma bobe di mabola moto a be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe. Ngambi, ewusu, lemba, kane̱ la bedimo be nde mbadi iwo̱ ya be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe. Ka nje te̱ di bino̱ bwambwam, be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe le Yehova “ńakaka.” (Ndimbisedi 18:10-12; Bebīsedi 21:8) Kana biso̱ pe̱ jangame̱nno̱ “bena bobe,” di si bolane̱ to̱ jo̱nge̱le̱ mo̱me̱ne̱ la be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe. (Roma 12:9) Njika bosambo bola la nika leno̱ te̱nge̱ne̱ Sango asu ńe o mo̱ń, Yehova!

11. Ońola nje nika e me̱nde̱no̱ be̱ Satan bebukedi bende̱ne̱ yete̱na a tongwe̱le̱ o bola ná di be̱ne̱ mulatako na midī mabobe e? Bola eyembilan.

¹¹ Kana be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe leno̱ bosambo bonde̱ne̱ te̱nge̱ne̱ Yehova, Satan a mawe̱ na ngińa o bola ná bō̱ basu ba bole nika. Ponda te̱ Satan a matongwe̱le̱no̱ o tute̱le̱ Kriste̱n o jowe̱ midī ma bobe, a bo nde njo̱u na mbo̱lo̱ki. Ońola nje e? Dutea o yen elangisan: Be te̱ ná ba bola ná sonj’a bila e to̱be na sambwe̱le̱ mulo̱ṅ mao ma bila, na te̱me̱ye̱ o múdi ma basingedi, ke̱ mwaned’a bila ńa mulo̱ṅ ma basingedi a me̱nde̱ nde sombise̱. E ná mo̱me̱ne̱ a le̱ke̱ ni sonja omo̱ń ka nje te̱ mubukedi o pembisan a male̱ke̱no̱ dibonde la bebukedi bao omo̱ń, buka te̱ ná a yo̱ye̱ mwaned’a ni sonj’a bila ńa boso. Mulemlem pe̱ nde yeno̱ ke̱ Kriste̱n ńumbe̱ Yehova mbusa na m’boṅsan, e be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe, ńe nde o  we̱le̱ mo̱me̱ne̱ owas’a byanedi ba Satan. Dutea te̱ ne̱ni Satan a me̱nde̱no̱ be̱ muńe̱nge̱ o le̱ke̱ mo̱ omo̱ń ka dibonde la bebukedi ba bila! Nja ńasu nu me̱nde̱ pule̱ bole̱ Diabolo ni ńai a bebukedi e? To̱ mō̱! Di titi ba bobe.

12. Njika mwano Satan a mabolane̱no̱ o tukwa je̱ne̱ lasu la be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe e?

¹² Etum te̱ di singe̱no̱ mulatako na midī ma bobe, Satan a si me̱nde̱ tongwe̱le̱ o buka biso̱ tongwea na mo̱. Nde a me̱nde̱ o so̱ṅtane̱ ná angame̱ne̱ tukwa mo̱nge̱le̱ masu. Ne̱ni e? A mawasa mangea o tabilane̱ Kriste̱n nate̱na o dime̱ne̱ bō̱ ba me̱nde̱no̱ je̱ne̱ “bobe ná bwam, bwam pe̱ ná bobe.” (Yesaya 5:20) Ná a bole nika, Satan a mabolane̱ mwano mao mō̱ mu madangwe̱ bwam botea o bebaedi​—bolane̱ la myuedi mi mawane̱ penda.

13. Ne̱ni Satan a bolane̱no̱ mwano ma myuedi mi mawane̱ penda e?

¹³ Maka ne̱ni Satan a bolane̱no̱ mu mwano o mińa mi tombi. A baise̱ Eva o mōnda ma Ede̱n ná: “Obwa, Loba a kwali na mbale̱ ná: Lo si da ńai a myele ye̱se̱ ye o mōnda e?” O mińa ma Hiob, ke̱ ange̱l o mo̱ń ye o ndongame̱n, Satan a ta a baise̱ myuedi ná: “O dube̱ ná Hiob a mabwa nde Loba bo̱ngo̱ tete e?” O bebotedi ba ebol’a Yesu ya langwa la myango ma bwam, Satan a te̱nge̱ne̱ Kristo na ben byala ná: “Yete̱na we nde Mun’a Loba, kwalane̱ man madale ná ma timbe bewolo.” Dutea te̱ ná​—nin ngedi, jombwea Yesu, Satan a si bo maladi o yo̱ye̱ byala Yehova mo̱me̱ne̱ a busise̱no̱ o mudumbu woki mutoba oboso ba ponda ná: “Nun nde e Mun’am ńa ndolo na do̱lisanno̱”!​—Bebotedi 3:1; Hiob 1:9; Mateo 3:17; 4:3.

14. (a) Ne̱ni Satan a mabolane̱no̱ musomba ma wana penda jombwea be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe e? (b) Nje di malano̱ jombwea tatan e?

¹⁴ We̱nge̱ pe̱, Diabolo a mabolane̱ mulemlem ma mwano o wana penda jombwea bobe bwa be̱ne̱ mulatako  na midī ma bobe. Nje ye ndutu o kwala ye nde ná, a tongwe̱le̱ o we̱le̱ penda o mo̱nge̱le̱ ma badubedi bō̱. Ba botea o baise̱ na babo̱me̱ne̱ nga mbadi iwo̱ ya be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe ye bobe na mbale̱. (2 Korinto 11:3) Ne̱ni jeno̱ ná jongwane̱ i ńai a bato o tukwa mo̱nge̱le̱ mabu e? Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Satan a si matongwe̱le̱ o yue̱le̱ biso̱ e? Ná jalabe̱ min myuedi, jombweye matongo ma longe̱ maba owe̱ni Satan inge̱le̱no̱ o mbad’a misomba mambo ma be̱n mulatako na midī ma bobe. Me nde longe̱le̱ la ńolo na bolise̱ la bwanga.

15. (a) Ne̱ni jita o bekombo ba Mbe̱nge̱ ba me̱ne̱no̱ be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe e? (b) Ne̱ni di je̱ne̱ la mambo di yue̱le̱no̱ pe̱ mo̱nge̱le̱ ma Kriste̱n iwo̱ e?

¹⁵ O bekombo ba Mbe̱nge̱, ndimsi, ngambi, na mbad’a jowe̱ la midī ma bobe ipe̱pe̱ i mabenga nde bata je̱ne̱ne̱ ka lambo di titi bobe. Sinima, kalati, television, na maloko ma o̱rdinate̱r ba malee̱ o mbadi ńasam beboledi ba jowe̱ la midī ma bobe, ka mambo ma loko, ma dibie̱, na mena ma si mawaneye̱ moto mbeu a ńolo. Sinima na kalati iwo̱ yena i makwaleye̱ tobotobo ońola ndimsi i to̱ndo̱be̱ na jita kańená bato̱nde̱ mo̱ ba mako̱to̱me̱ o bepepa o sue̱le̱ mo̱. E me̱ne̱ne̱ na bwē ná, midī ma bobe mi tongwe̱le̱ o ye̱use̱ bobe bwe o bolane̱ la ndimsi. Mo̱, yen ede̱mo ya ye̱use̱ be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe e be̱n ngińa omo̱ń a Kriste̱n e? Mo̱nge̱le̱ ma bō̱ ma ńamsabe̱. O njika mbadi e? Eyembilan yen ya ne̱ni nika ńeno̱ ná e bolane̱: Ombusa Kriste̱n po̱ jombwa sinima ni longabe̱ nde o kwalea ońola ndimsi, mo̱ ná, “Nombo ni sinima, nde na si boli lambo to̱ diwo̱ di malate̱ mba na midī ma bobe.” Ońola nje nin ńai a dutea ńeno̱ bobe e?

16. Ońola nje yeno̱ bobe o po̱so̱ longe̱le̱ la ńolo di makwaleye̱ nde tobotobo ońola beboledi ba ndimsi e?

¹⁶ To̱ na nika diwengisan leno̱ oteten a be̱ne̱ la mulatako na midī ma bobe na jombwa la mo̱ o sinima, nika e si  mapula kwala ná jombwa la beboledi ba ndimsi o sinima di si mawana mbeu a ńolo to̱ po̱. Ońola nje e? Ombwea ná: Eyal’a Loba e si makwala ná ebe̱ Satan to̱ midī mao ma bobe ba be̱n ngudi o langa mo̱nge̱le̱ masu. * Ka nje te̱ di kwaledino̱ omo̱ń, midī ma bobe mangame̱ne̱ bakame̱ na biso̱ ná me̱ne̱ beboledi basu, nikame̱ne̱ pe̱ na nje di mapo̱so̱no̱ o longe̱le̱ ńolo o bwam ba bia mo̱nge̱le̱ masu, na so̱ bo̱bo̱ lasu la mudī. Kriste̱n e lee̱le̱ te̱ ná e to̱ndi sinima to̱so̱ kalati i makwaleye̱ ońola kwalisane̱ la bawedi, ngaṅ, jo̱, to̱so̱ bema be be̱n mulatako na midī ma bobe, ńe nde o lomea midī ma bobe mwe̱ndi. Ńe nde o langwea babo̱ bo̱bo̱ a be̱nno̱! Nika e mabola ná midī ma bobe mi we̱le̱ bolane̱ di bo̱bo̱ o janane̱ ni Kriste̱n na ngińa natē̱ mi kwese̱ mo̱. Bō̱ bena ba botedi lee̱le̱ ná ba to̱ndi be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe tongwea na longe̱le̱ la ńolo di malee̱le̱ ndimsi, ba sukan nde na be̱ne̱ mo̱me̱ne̱ mulatako na midī ma bobe.​—Langa Galatia 6:7.

17. Tongwea na njika musomba Satan eno̱ ná e̱nse̱ muboedi sese e?

¹⁷ Seto̱ ńo̱ng’asu ńa longe̱le̱ la ńolo buka te̱ nde Satan a makekano̱ bolane̱, nde na mpuli masu pe̱ ma bo̱lisabe̱ na maboa. Ne̱ni e? Kriste̱n ńe owas’a diboa etum a ponda to̱na myanga me̱se̱ e mano̱ngo̱no̱, ńe ná e bo̱lo̱ne̱ dipita. (Marko 5:25, 26) Nika ńe ná e bola Satan na midī ma bobe epolo o je̱nse̱ mo̱ sese. Midī ma bobe me ná mi bola ná muboedi a bolane̱ myanga to̱so̱ beboledi be lati na nje ye “bobe” nika ná ngiń’a midī ma bobe. (Yesaya 1:13) Mi misomba ma midī ma bobe mi tongwe̱le̱ te̱, nika ńe ná e bo̱bise̱ mulatako ma muboedi na Loba. O njika mbadi e?

18. Njika mbad’a wase̱le̱ la diboa to̱so̱ bo̱lise̱ la mo̱ Kriste̱n ńangame̱nno̱ banga e, ońola nje pe̱ e?

 ¹⁸ Yehova ome̱le̱ Bonaisrael bena ba bolane̱ nje ye “bobe” ná: “To̱ lase̱ nde mā mańu, na mawuta nde bińo̱ boso bam; to̱ litise̱ nde beso̱so̱medi ne̱ni, na si masengane̱ bińo̱.” (Yesaya 1:15) Ye mbale̱ ná, di mapula o ponda ye̱se̱ samba to̱ njika lambo le ná leka mika masu na wutise̱ sue̱le̱ di makusane̱no̱ Yehova​—bwambwam so̱ o ponda diboa. (Myenge 41:4) Yete̱na e me̱ne̱ne̱ ná mbad’a wase̱le̱ la diboa po̱ to̱so̱ ńa bo̱lise̱ mo̱ ńe ná e be̱ne̱ mambo me mulatako na midī ma bobe, Kriste̱n a mbale̱ ńangame̱n o banga mo̱. * (Mateo 6:13) Na nika nde ńeno̱ mbaki ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Mo̱, nika ńe nde mulatako na midī ma bobe na mbale̱ e?”

19. (a) Diabolo a wo̱ndi jita la bato ná badube̱ nje jombwea ngiń’ao e? (b) Njika myango Kriste̱n a mbale̱ yangame̱nno̱ o banga e?

¹⁹ Jita la bato o bekombo ba Mbe̱nge̱ ba maye̱use̱ te̱ mbeu a ńolo ngiń’a Satan ńeno̱ ná e wana, diwengisan nde le o yene̱ epas’a wase. Oten, Diabolo a tongwe̱le̱ o lemse̱  bato ná a be̱n ngińa buka ni ńena a be̱nno̱ na mbale̱. Bato bō̱ nga be nde o da, nga o ebolo, nga ba nanga nde, be nde owas’a bo̱ngo̱ bonde̱ne̱ ba midī ma bobe; ebanja myango ma bebolo ba ngińa ba midī ma bobe mi lań. I ńai a myango i yo̱ki langwabe̱ o mbadi ńena ni mubisane̱. Jangame̱n no̱ngo̱ dongo o lańse̱ i ńai a myango e? Ke̱m, baboledi ba Loba la mbale̱ ba si mabola nika ońola njo̱m inde̱ne̱ iba.

20. Ne̱ni moto eno̱ ná, pondapo̱ e sibe̱ bia, a sue̱le̱ mpoṅ ma Satan e?

²⁰ Ńaboso, langwa la myango ma bebolo ba ngińa ba midī ma bobe, le nde o sue̱le̱ Satan. Ne̱ni e? Eyal’a Loba e mabamse̱ ná Satan e ná a bola bebolo ba ngińa, nde e mome̱le̱ pe̱ ná a mabolane̱ “betańsedi ba lobango” na “mawo̱ndo̱n.” (2 Tesalonika 2:9, 10) Kana Satan eno̱ nde mot’a mawo̱ndo̱n ńa po̱ko̱po̱ko̱, a bi ne̱ni yue̱le̱ mo̱nge̱le̱ ma ba bena ba le̱le̱m o jowe̱ midī ma bobe,  na ne̱ni bola ná ba dube̱ mambo ma titi mbale̱. I ńai a bato ye ná yo̱nge̱le̱ na mbale̱ ná ye̱n mambo mō̱, i sengi pe̱ mo̱, na mo̱ i botea langwa nika ka lambo le mbale̱. Na ponda, ba makolise̱ myango mabu ońola langwa la mo̱ ponda na ponda te̱. Kriste̱n e lańse̱ te̱ i ńai a myango, ke̱ ńe nde bola jemea la Diabolo​—“sango a lobango.” E me̱nde̱ nde sue̱le̱ mpoṅ ma Satan.​—Yohane 8:44; 2 Timoteo 2:16.

21. Nje yangame̱ne̱ be̱ ka tem’a bekwali basu e?

²¹ Ni londe̱ iba, to̱ e be̱ so̱ nde ná, o mińa mi tombi, Kriste̱n e ta e be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe, ńangame̱ne̱ jalea ńolo ná e si langwea bonasango i ńai a myango o longe̱le̱ babo̱ ńolo. Ońola nje e? Jomabe̱le̱ ná: “Jombwe Yesu nu maboteye̱ dube̱, nu mapo̱le̱ pe̱ mo̱ o su.” (Bonahebe̱r 12:2) Di soke̱ nde jo̱nge̱le̱ lasu na Kristo, seto̱ na Satan. Ye mweńa o maka ná, Yesu a si longe̱le̱ bokwedi bao ńolo na myango ma midī ma bobe, to̱ná a wusano̱ langwea babo̱ eyeka jombwea nje Satan eno̱ ná a bola na nje a titino̱ ná. O diwengisan, mwe̱ndi ma Janea nde mu ta Yesu mom ma lambo. Ná jembilane̱ Yesu na bamuloloma, di mabola so̱ ná “bebolo bende̱ne̱ ba Loba” nde be be̱ tem’a bekwali basu.​—Bebolo 2:11; Lukas 8:1; Roma 1:11, 12.

22. Ne̱ni jeno̱ ná di bola ná “muńe̱nge̱” mu benge be̱ “o mo̱ń” e?

²² Ye mbale̱ ná, Satan a mabolane̱ ńai na ńai a misomba ka, jowe̱ la midī ma bobe o pula ńamse̱ mulatako masu na Yehova. Nde, di singe̱ te̱ nje ye bobe, di tingame̱ na nje ye bwam, di si mabola Diabolo epolo to̱ ewo̱ o bo̱bise̱ bedomsedi basu ba banga be̱ne̱ mulatako na midī ma bobe, o to̱ njika mbadi nde. (Langa Efeso 4:27.) Dutea te̱ njika “muńe̱nge̱” munde̱ne̱ mu me̱nde̱ be̱ “o mo̱ń” yete̱na di bengi “te̱me̱ne̱ misomba ma Satan” Diabolo, natē̱ ponda a si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱!​—Lukas 15:7; Efeso 6:11.