Pismo Hebrejcem 6:1–20

  • Doseči zrelost (1–3)

  • Tisti, ki so odpadli od vere, znova pribijajo Sina na kol (4–8)

  • Zaupati v izpolnitev upanja (9–12)

  • Bog bo zagotovo izpolnil svoje obljube (13–20)

    • Božja obljuba in prisega se ne bosta nikoli spremenili (17, 18)

6  Zato se zdaj, ko smo že osvojili osnovni nauk+ o Kristusu, še naprej naprezajmo, da bomo dosegli zrelost.+ Ne polagajmo vedno znova temelja, h kateremu spadajo kesanje od praznih* del, vera v Boga,  nauk o krščevanjih, o polaganju rok*,+ o vstajenju mrtvih+ in o večni obsodbi.  Vsekakor se bomo še naprej naprezali, če bo le Bog dovolil.  Nekateri, ki so bili nekoč že razsvetljeni+ in so okusili nebeški brezplačni dar, prejeli svetega duha  in Božjo dobro besedo ter okusili blagoslove* prihajajoče stvarnosti*,  so odpadli od vere.+ Takim ni mogoče pomagati, da bi se pokesali, saj sami tako rekoč znova pribijajo Božjega Sina na kol in ga javno sramotijo.+  Podobno je z zemljo. Če vsrkava dež, ki pogosto pada nanjo, in potem rodi rastline za hrano tistim, ki jo obdelujejo, prejme Božji blagoslov.  Če pa rodi trnje in osat, je neuporabna in grozi ji prekletstvo. Na koncu je uničena z ognjem.  Toda čeprav tako govorimo, ljubljeni bratje, smo glede vas prepričani, da ste na boljšem od tistih, ki so odpadli od vere. Prepričani smo, da imate to, kar je potrebno za rešitev. 10  Bog namreč ni nepravičen, da bi pozabil vaše delo in ljubezen, ki ste jo do njegovega imena pokazali+ s tem, da ste pomagali sovernikom* in jim še vedno pomagate. 11  Vendar želimo, da bi bili vsi vi še naprej tako marljivi, da boste lahko vse do konca zaupali v izpolnitev tega, v kar upate.+ 12  Želimo, da se ne bi polenili,+ ampak da bi posnemali tiste, ki so zaradi vere in potrpežljivosti prejeli obljube. 13  Ko je Bog dal Abrahamu obljubo, ni mogel priseči pri nikomer večjem, zato je prisegel pri samem sebi.+ 14  Rekel je: »Zagotovo te bom blagoslovil in pomnožil tvoje potomstvo.«+ 15  Abraham je torej prejel to obljubo za tem, ko je pokazal potrpežljivost. 16  Ljudje prisegajo pri tistem, ki je večji, in s prisego naredijo konec vsakršnemu prerekanju, saj je prisega zanje pravno jamstvo.+ 17  Podobno je ravnal tudi Bog. Ko se je odločil tistim, ki bodo prejeli obljube,+ prepričljivo dokazati, da se njegov namen ne bo spremenil, je te svoje besede podprl s prisego. 18  Njegova obljuba in prisega se ne bosta nikoli spremenili, saj se Bog nikoli ne zlaže.+ Nas, ki smo se zatekli k njemu, to dvoje močno spodbuja, da se trdno oprimemo ponujenega nam upanja. 19  To upanje+ nam je kot sidro za dušo*, zanesljivo in trdno, in vodi za zaveso.+ 20  Tja je v naše dobro vstopil predhodnik, Jezus,+ ki je postal veliki duhovnik za večno po Melkízedekovem zgledu.+

Opombe

Ali »mrtvih«.
Glej Slovar.
Dobesedno »sile«.
Ali »dobe«. Glej Slovar.
Dobesedno »svetim«. Glej Slovar pod »sveti«.
Ali »življenje«. Glej Slovar.