Poglavje 13

Kupi v ognju prečiščeno zlato

LAODIKEJA

1, 2. Kje je ležala sedma skupščina, ki je prejela sporočilo od oslavljenega Jezusa in po čem je bilo mesto znano?

LAODIKEJA je zadnja od sedmih skupščin, ki so od obujenega Jezusa prejele sporočilo. In kako spodbudno vest, ki nam odpre oči, vsebuje!

² Danes bi našel ruševine Laodikeje blizu Denizlija, kakšnih 90 kilometrov jugovzhodno od Alasehirja. Laodikeja je bila v prvem stoletju cvetoče mesto. Ležala je na križišču pomembnih poti in je bila središče bančništva in trgovine. K njenemu bogastvu je prispevala tudi prodaja dobro znanega očesnega mazila. Znana je bila tudi po zelo kakovostnih oblačilih, ki so jih v tem kraju izdelovali iz črne volne. Pomanjkanje vode je bil glavni problem mesta, ki pa so ga rešili tako, da so po kanalih speljali vodo iz toplih izvirkov nedaleč od mesta. Tako je bila voda, ki je pritekla do mesta, mlačna.

3. S katerimi besedami je Jezus pričel sporočilo skupščini v Laodikeji?

³ Laodikeja je ležala blizu Kolos. Ko je apostol Pavel pisal Kološanom, je omenil pismo, ki ga je poslal Laodikejcem. (Kol. 4:15, 16) Ni nam znano, kaj je Pavel pisal v tem pismu, toda sporočilo, ki ga je Jezus poslal Laodikejcem odkriva, da so zapadli v pomilovanja vredno duhovno stanje. Kot ponavadi, Jezus najprej navaja lastna priporočila, ko pravi: ”Angelu cerkve [skupščine, NS] v Laodikeji pa piši: To pravi, ki je Amen, priča zvesta in resnična, začetek stvarjenja Božjega.” (Raz. 3:14)

4. V kakšnem smislu je Jezus ”Amen”?

⁴ Zakaj je Jezus sam sebe imenoval ”Amen”? Ta naziv daje pravno težo njegovemu sporočilu. ”Amen” je v našem črkopisu zapisana beseda, ki pomeni ”zagotovo”, ”tako bodi”, in se uporablja na koncu molitve, da bi se potrdilo, kar je bilo v njej izrečeno. (1. Kor. 14:16) Jezus je ”Amen” zato, ker njegova neomadeževana neoporečnost in žrtvena smrt potrjujeta in zagotavljata spolnitev vseh dragocenih Jehovinih obljub. (2. Kor. 1:20) Od takrat dalje je treba vse molitve Jehovi nasloviti preko Jezusa. (Jan. 15:16; 16:23, 24)

5. V kakšnem smislu je Jezus ”zvesta in resnična priča”?

⁵ Jezus je tudi ”priča zvesta in resnična”. V prerokbi je pogosto povezan z zvestobo, resnico in pravičnostjo, saj je kot služabnik Boga Jehove vreden vsega zaupanja. (Ps. 45:4; Iz. 11:4, 5; Raz. 1:5; 19:11) On je največja priča za Jehovo. Pravzaprav je Jezus kot ”začetek Božjega stvarjenja” od samega začetka razglašal Božjo slavo. (Preg. 8:22-30) Ko je bil kot človek na zemlji, je pričal za resnico. (Jan. 18:36, 37; 1. Tim. 6:13) Po vstajenju je svojim učencem obljubil svetega duha in jim rekel: ”Boste mi priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji in do kraja zemlje.” Od binkošti leta 33 našega štetja dalje je Jezus usmerjal te maziljene kristjane pri oznanjevanju  dobre vesti ”vsakemu stvarjenju pod nebom”. (Ad. d. 1:6-8; Kol. 1:23) Jezus res zasluži, da ga imenujemo zvesta in resnična priča. Maziljenim kristjanom v Laodikeji bo koristilo, če bodo prisluhnili njegovim besedam.

6. a) Kako je Jezus opisal duhovno stanje laodikejske skupščine? b) Kateremu odličnemu Jezusovemu zgledu kristjani v Laodikeji niso sledili?

⁶ Kaj sporoča Jezus Laodikejcem? Nobenih besed pohvale nima. Odkrito jim reče: ”Vem za tvoja dela, da nisi ne mrzel, ne vroč. O, ko bi le bil mrzel ali vroč! Ker pa nisi ne vroč ne mrzel ampak mlačen, sem na tem, da te izpljunem iz svojih ust.” (Raz. 3:15, 16, JP) Kako bi ti reagiral na takšno sporočilo Gospoda Jezusa Kristusa? Ali se mar ne bi predramil in se preiskal? Jasno je, da se morajo Laodikejci zganiti, saj so postali duhovno brezbrižni, očitno se jim je vse preveč stvari zdelo samoumevnih. (Primerjaj 2. Kor. 6:1.) Jezus, ki bi ga tisti kristjani morali posnemati, je bil vedno zelo vnet za Jehovo in njegovo službo. (Jan. 2:17) Poleg tega so krotki ugotovili, da je vedno blag in mil kot kozarec sveže, hladne vode v soparnem, vročem dnevu. (Mat. 11:28, 29) Toda kristjani v Laodikeji niso bili ne vroči ne hladni. Postali so mlačni podobno kot voda, ki je tekla v njihovo mesto. Le malo je manjkalo, pa bi jih Jezus popolnoma zavrgel, ”izpljunil iz svojih ust”! Mi se pa goreče trudimo, da bi bili kot Jezus za druge duhovna osvežitev. (Mat. 9:35-38)

”Praviš: ’Bogat sem’”

7. a) Kako je Jezus prepoznal korenino problema laodikejskih kristjanov? b) Zakaj je Jezus laodikejskim kristjanom dejal, da so ”slepi in nagi”?

⁷ Kaj je v resnici korenina problema kristjanov v Laodikeji? Iz nadaljnjih Jezusovih besed lahko to dobro razberemo: ”Ker praviš: ’Bogat sem in obogatel sem in ničesar ne potrebujem’, in ne veš, da si revež in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag.” (Raz. 3:17; primerjaj Luk. 12:16-21.)  Ker je bilo njihovo mesto bogato, so se zaradi svojega bogastva čutili varne. Verjetno so na njihov način življenja vplivali športni stadion, gledališča in športne dvorane, tako da so ’veselje ljubili bolj kakor Boga’. * (2. Tim. 3:4) Toda gmotno bogati Laodikejci so bili duhovno siromašni. ’V nebesih so si nabrali’ le malo ali pa verjetno sploh nič ’zakladov’. (Mat. 6:19-21) Njihovo oko ni ostalo preprosto, da bi na prvo mesto v svojem življenju dajali Božje kraljestvo. Resnično so bili v temi, slepi, brez slehernega duhovnega videnja. (Mat. 6:22, 23, 33) Poleg tega so bili v Jezusovih očeh goli kljub dragocenim oblačilom, ki so jih lahko kupili s svojim gmotnim premoženjem. Nobenih duhovnih oblačil niso nosili, po katerih bi se jih dalo prepoznati kot kristjane. (Primerjaj Raz. 16:15.)

8. a) V čem je stanje v Laodikeji podobno današnjemu? b) Kako so nekateri kristjani prevarali sami sebe v tem pohlepnem svetu?

⁸ Kako strašno stanje! Toda ali mar ne vidimo tudi danes često tako stanje? Kaj je glavni vzrok za to? Glavni vzrok je samozavestnost, ki nastane, če se človek preveč zanaša na gmotno imetje in svoje sposobnosti. Podobno kot nekateri obiskovalci cerkva tako imenovanega krščanstva, tudi nekateri pripadniki Jehovinega ljudstva varajo sami sebe in mislijo, da lahko ugodijo Bogu zgolj s tem, da občasno obiščejo kakšen sestanek. Skušajo se izmuzniti kot navidezni ”delavci besede”. (Jak. 1:22) Kljub stalnim svarilom Janezovega razreda so svoje srce usmerili na modna oblačila, avtomobile, stanovanja in na življenje, ki se vrti okrog sprostitve in užitkov. (1. Tim. 6:9, 10; 1. Jan. 2:15-17) Vse to otopi sposobnost duhovnega dojemanja. (Hebr. 5:11, 12) Ne smejo biti ravnodušno mlačni, ampak morajo obnoviti ”ogenj duha” in se z osveženo vnemo posvetiti ”oznanjevanju besede”. (1. Tes. 5:19; 2. Tim. 4:2, 5)

9. a) Katere Jezusove besede bi morale pretresti mlačne kristjane in zakaj? b) Kako lahko skupščina pomaga ovcam, ki so ”zašle”?

⁹ Kako je Jezus gledal na mlačne kristjane? Njegove odkrite besede bi jih morale pretresti: ”Veš, da si revež in pomilovanja vreden in ubog in slep in nag.” Njihova vest je tako otopela, da se sploh ne zavedajo, v kako strašnem položaju so. (Primerjaj Preg. 16:2; 21:2.) Tako resnega stanja v skupščini se ne da kar tako odriniti vstran. Starešine in drugi, ki jih le-ti določijo, lahko z dobrim zgledom gorečnosti in z ljubečo pastirsko službo prebudijo te zgubljene ”ovce”, da se bodo zopet veselile služenja iz vsega srca. (Luk. 15:3-7)

Nasvet o ’bogatenju’

10. Kaj je ”zlato”, ki naj bi ga laodikejski kristjani kupili od Jezusa?

¹⁰ Ali obstoja kakšno zdravilo za žalostno stanje v Laodikeji? Seveda obstoja, če bodo le tamkajšnji kristjani upoštevali Jezusov nasvet: ”Svetujem [ti], da kupiš od mene zlata očiščenega v ognju, da obogatiš.” (Raz. 3:18a) Pravo krščansko ”zlato”, ki je očiščeno v ognju in so iz njega odstranjene vse primesi, jim bo pomagalo, da se bodo ’bogatili v Bogu’. (Luk. 12:21) Kje pa lahko kupijo to zlato? Ne od svojih bankirjev, ampak od Jezusa! Apostol Pavel je pojasnil, kaj je to zlato, ko je Timoteju dejal, naj premožnim kristjanom naroči, naj bodo ”dobrodelni . . . in naj se bogatijo z dobrimi deli, naj bodo radodarni, naj z drugimi delijo to, kar imajo. Tako si bodo nabrali zaklad, ki bo dobra glavnica za prihodnost”. Samo če se bodo razdajali na ta način, bodo lahko ”dosegli pravo življenje”. (1. Tim. 6:17-19, JP) Če bi premožni Laodikejci upoštevali Pavlov nasvet, bi postali duhovno bogati. (Glej tudi Preg. 3:13-18.)

11. Katere sodobne primere kupcev ”zlata, očiščenega v ognju”, poznamo?

¹¹ Ali poznamo sodobne zglede tistih, ki  so kupili ”zlato očiščeno v ognju”? Da! Že ko se je Gospodov dan šele približeval, se je majhna skupina Raziskovalcev Biblije zavedla lažnosti mnogih babilonskih naukov tako imenovanega krščanstva, kot so trojica, nesmrtnost duše, mučenje v peklu, krščevanje dojenčkov in čaščenje podob (sem spada tudi križ in Marijine podobe). Ti kristjani so zagovarjali biblijske resnice in oznanjali Jehovino kraljestvo kot edino upanje za človeštvo in Jezusovo odkupno žrtev kot osnovo za rešitev. Skoraj 40 let vnaprej so opozarjali na leto 1914, ki je v biblijski prerokbi označeno kot konec časov poganov, ko se bodo posvetne in cerkvene sile omajale. (Raz. 1:10; Luk. 21:24-26)

12. Kdo je prevzel vodstvo med prebujenimi kristjani in zakaj je bil izreden zgled nabiranja zakladov v nebesih?

¹² Vodstvo nad temi prebujenimi kristjani je prevzel Charles Taze Russell, ki je v začetku 1870-tih let osnoval skupino za preučevanje Biblije v ameriškem mestu Alleghenyu (sedaj del mesta Pittsburgh) v Pennsylvaniji. Ko je Russell pričel iskati resnico, je bil družabnik svojega očeta in na najboljši poti, da postane milijonar. Vendar je prodal svoj delež v veliki trgovski hiši in s tem svojim imetjem denarno podpiral oznanjevanje Božjega kraljestva po vsej zemlji. Leta 1884 je Russell postal prvi predsednik Združenja, ki je sedaj znano kot Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania. Leta 1916 je, izčrpan od svojega zadnjega oznanjevalskega popotovanja po zahodnem delu ZDA, na poti v New York umrl na vlaku blizu Pampa v Teksasu. Bil je izreden zgled človeka, ki si je nabiral zaklade v nebesih in njegovemu zgledu je sledilo na stotine tisočev požrtvovalnih pionirjev v zadnjih desetletjih tega stoletja. (Hebr. 13:7; Luk. 12:33, 34; primerjaj 1. Kor. 9:16; 11:1.)

Uporaba duhovnega očesnega mazila

13. a) Kako bo duhovno očesno mazilo izboljšalo stanje v Laodikeji? b) Kakšna oblačila priporoča Jezus in zakaj?

¹³ Jezus je Laodikejce strogo opomnil tudi takole: ”Da, kupiš . . . bela oblačila,  da se oblečeš in da se ne pokaže sramota nagote tvoje, in mazila, da si z njim pomažeš oči, da bi videl.” (Raz. 3:18b) Poiskati bi morali zdravilo za svojo duhovno slepoto in kupiti zdravilno očesno mazilo, vendar ne pri svojih zdravnikih, kajti to mazilo lahko dobijo samo pri Jezusu. S pomočjo tega mazila bi potem duhovno razsojali, hodili bi ’po poti pravičnih’ in svoje sijoče oči bi usmerjali na izvrševanje Božje volje. (Preg. 4:18, 25-27) Zato bi si morali namesto dragih oblačil iz črne volne, ki so jih izdelovali v Laodikeji, obleči ”bela oblačila”, ki naznanjajo njihovo prednost po kateri se jih prepozna kot sledilce Jezusa Kristusa. (Primerjaj 1. Tim. 2:9, 10; 1. Pet. 3:3-5.)

14. a) Katero duhovno očesno mazilo je bilo na voljo od leta 1879 sèm? b) Kdo je bil odločilni izvor denarnega podpiranja Jehovinih prič? c) Kako se Jehovine priče v uporabljanju teh prispevkov razlikujejo od drugih?

¹⁴ Je očesno mazilo na voljo tudi v sodobnem času? Prav gotovo! Leta 1879 je pastor Russell, kot so mu radi rekli, pričel v zagovor resnici izdajati časopis, ki je danes po vsem svetu znan kot Stražni stolp, ki oznanja Jehovino kraljestvo. Že v drugi številki je izjavil: ”Prepričani smo, da ta [časopis] podpira sam JEHOVA in vse dokler je tako, ne bomo prosili ljudi za podporo. Ko bo tisti, ki pravi ’Vse zlato in srebro gora je moje’, prenehal skrbeti za potrebna sredstva, bomo razumeli, da je prišel čas, da ta publikacija preneha izhajati.” Nekateri televizijski pridigarji 20. stoletja so si nagrabili ogromno bogastva in brez sramu (včasih tudi nemoralno) živijo v razkošju. (Primerjaj Raz. 18:3.) Raziskovalci Biblije, ki so danes znani kot Jehovine priče, pa so uporabili vse prostovoljne prispevke za organiziranje in pospeševanje svetovnega oznanjevanja o Jehovinem prihajajočem kraljestvu. Janezov razred vse do danes vodi izdajanje Stražnega stolpa in Prebudi se, ki sta v letu 1990 izhajala v  skupni nakladi preko 27 milijonov izvodov mesečno. Stražni stolp tiskajo v več kot sto jezikih. To je uradno glasilo skupščine več kot štirih milijonov kristjanov, ki so uporabili to duhovno očesno mazilo, da bi se jim odprle oči in bi spregledali lažno religijo in nujnost oznanjevanja dobre vesti vsem narodom. (Mar. 13:10)

Kako koristijo opomini in karanje

15. Zakaj je Jezus kristjanom v Laodikeji dal odločen nasvet in kako bi morala skupščina nanj reagirati?

¹⁵ Vrnimo se k Laodikejcem. Kako se bodo odzvali na Jezusov odločen nasvet? Naj jih zajame malodušje in naj si mislijo, da jih Jezus ne želi več imeti za svoje sledilce? Ne, sploh ne gre za to. Sporočilo se namreč nadaljuje takole: ”Jaz, katerekoli ljubim, svarim in pokorim; razvnemi se torej in se izpokori.” (Raz. 3:19) Enako kot Jehovino karanje je tudi Jezusovo karanje znamenje ljubezni. (Hebr. 12:4-7) Laodikejska skupščina bi morala izkoristiti to ljubeznivo skrb in upoštevati njegov nasvet. Pokesati bi se morali in spoznati, da je njihova mlačnost enaka grehu. (Hebr. 3:12, 13; Jak. 4:17) Njihovi starešine naj se odrečejo svojim pridobitniškim potem in ’razplamtijo žar’ daru, ki so ga dobili od Boga. Ker je pričelo delovati duhovno očesno mazilo, naj bi se vsi v skupščini okrepili, kakor bi se osvežili s hladno studenčnico. (2. Tim. 1:6; Preg. 3:5-8; Luk. 21:34)

16. a) Kako Jezus danes izkazuje svojo ljubezen in naklonjenost? b) Kako bi morali reagirati, kadar se nam odločno svetuje?

¹⁶ Kako pa je z nami danes? Jezus še vedno ’ljubi svoje, ki so na svetu’. Tako bo ravnal ”vse dni do zaključka stvarnosti”. (Jan. 13:1; Mat. 28:20, NS) Svojo ljubezen in naklonjenost odkriva preko sodobnega Janezovega razreda in zvezd oziroma starešin v krščanskih skupščinah. (Raz. 1:20) V teh zelo težavnih časih se starešine zelo trudijo pomagati starim in mladim, da bi ostali znotraj teokratične ograde in se upirali neodvisnosti, pridobitniškemu pohlepu in nemoralni nesnagi sveta. Kadar dobimo odločen nasvet ali pa smo pokarani, se spomnimo, da so ”poučna svarila pot življenja”. (Preg. 6:23) Vsi smo nepopolni in bi se morali, kadar je potrebno, zelo truditi, da bi se pokesali, spremenili in ostali v Božji ljubezni. (2. Kor. 13:11)

17. Kdaj nas lahko bogastvo ogroža v duhovnem smislu?

¹⁷ Ne smemo dovoliti, da bi zaradi pridobitništva, zaradi tega, kar imamo ali kar bi še radi imeli, postali mlačni. Bogastvo nam lahko odpre nove možnosti za služenje, lahko pa nas spravi tudi v nevarnost. (Mat. 19:24) Premožen človek si morda misli, da ni treba biti v službi oznanjevanja tako goreč kot drugi, ker občasno prispeva znatna denarna sredstva. Ali pa morda misli, da ima zaradi svojega bogastva kakšno prednost. Poleg tega so takšnemu na voljo mnogi užitki in razvedrila, ki si jih ostali ne morejo privoščiti. Toda ta razvedrila jemljejo čas in lahko neprevidneža odvedejo od krščanske službe, in zato tak iz nepremišljenosti postane mlačen. Izogibajmo se vseh teh zank in iz vsega srca ”trdo delajmo ter si prizadevajmo” z upanjem na večno življenje. (1. Tim. 4:8-10; 6:9-12)

’Večerja’

18. Kakšno priložnost je Jezus ponudil kristjanom v Laodikeji?

¹⁸ Jezus nadaljuje: ”Glej, pri vratih stojim in trkam; če kdo čuje glas moj in odpre vrata, vstopim k njemu, in večerjal bom z njim in on z menoj.” (Raz. 3:20) Ko bi kristjani iz Laodikeje Jezusu v svoji skupščini vsaj zaželeli dobrodošlico, bi jim pomagal premagati njihovo mlačnost! (Mat. 18:20)

19. Na kaj je Jezus verjetno mislil, ko je obljubil, da bo večerjal z laodikejsko skupščino?

 ¹⁹ Ko je Jezus omenil večerjo, je to kristjane v Laodikeji verjetno spomnilo na to, kako je Jezus obedoval skupaj s svojimi učenci. (Jan. 12:1-8) Ob teh priložnostih so prisotni imeli tudi duhovno korist. Podobno je Jezus po svojem vstajenju ob raznih priložnostih obedoval skupaj s svojimi učenci in to jih je zelo okrepilo. (Luk. 24:28-32; Jan. 21:9-19) Zato njegova obljuba, da bo prišel v laodikejsko skupščino in večerjal z njimi, pomeni, da jim bo prinesel bogate duhovne koristi, če ga bodo le sprejeli.

20. a) Kakšne so bile posledice mlačnosti tako imenovanega krščanstva na začetku Gospodovega dne? b) Kako je Jezusova sodba vplivala na tako imenovano krščanstvo?

²⁰ Jezusova ljubezniva spodbuda je velikega pomena tudi za današnji preostanek maziljenih kristjanov. Nekateri med njimi se spominjajo, da so bili na začetku Gospodovega dne pobožnjakarji tako imenovanega krščanstva zelo mlačni. Namesto da bi pozdravila Gospodovo vrnitev 1914. leta, se je duhovščina zapletla v klanje prve svetovne vojne, v kateri je 24 od 28 vojskujočih narodov trdilo, da so krščanski. Kako velika je njihova krivda za kri! Med drugo svetovno vojno, ki je potekala v glavnem v tako imenovanem krščanstvu, so se grehi krivih ver znova ”nakopičili do neba”. (Raz. 18:5) Poleg tega je duhovščina krščanstva prihajajočemu Božjemu kraljestvu obrnila hrbet in podprla Društvo narodov, Združene narode in nacionalistična ter revolucionarna gibanja, ki ne morejo rešiti človeških problemov. Jezus se je zato že pred davnim časom odvrnil od duhovščine, jo obsodil in zavrgel, tako kot ribiči odstranijo neustrezne ribe, ki se ujamejo v njihovo mrežo. Današnje žalostno stanje cerkva krščanstva pričuje o tej sodbi. Njihov konec naj bi služil kot svarilo za nas! (Mat. 13:47-50)

21. Kako so se po letu 1919 kristjani v pravi skupščini odzvali na Jezusove besede laodikejskim kristjanom?

²¹ Celo v pravi skupščini so bili mlačni posamezniki, ki so podobni pijači, ki ni niti spodbudno vroča niti osvežilno hladna. Toda Jezus še vedno prisrčno ljubi svojo skupščino. Daje se na razpolago gostoljubnim kristjanom in mnogi so ga sprejeli kot bi ga povabili na večerjo. Zato so se po letu 1919 njihove oči odprle, tako da razumejo pomen biblijskih prerokb. Doživeli so razdobje velike prosvetlitve. (Ps. 97:11; 2. Pet. 1:19)

22. Katero bodočo večerjo je Jezus morda imel v mislih in kdo bo na njej prisoten?

²² Ko je govoril Laodikejcem, pa je Jezus morda imel v mislih drugačno večerjo. Naprej v Razodetju beremo: ”Blagor jim, kateri so poklicani k večerji ženitovanja Jagnjetovega.” To je veličastna zmagoslavna pojedina Jehovi na čast, ker je ta že izvršil obsodbo nad krivoverstvi — pojedina, na kateri so prisotni Jezus Kristus in celotna nevesta, sestavljena iz zvestih 144 000 v nebesih. (Raz. 19:1-9) Dovzetni člani te starodavne laodikejske skupščine — in seveda tudi današnji zvesti bratje Jezusa Kristusa, ki nosijo čista oblačila, po katerih se jih spozna kot prave maziljene kristjane — se bodo skupaj s svojim ženinom gostili na tej večerji. (Mat. 22:2-13) Kako močna spodbuda, da bi bili goreči in bi se pokesali!

Prestol za zmagovalce

23, 24. a) O kakšni nagradi Jezus še govori? b) Kdaj je Jezus sedel na svoj mesijanski prestol in kdaj je pričel soditi navidezne kristjane? c) Katero čudovito obljubo je Jezus dal svojim učencem, ko je vpeljal svečanost v spomin na svojo smrt?

²³ Jezus govori o še eni nagradi: ”Kdor zmaga, mu bom dal, da sede z menoj na moj prestol, kakor sem tudi sam zmagal in sedel s svojim Očetom na njegov prestol.” (Raz. 3:21, JP) V spolnitev Davidovih besed iz Psalma 110:1, 2 je bil Jezus, ki je ostal neoporečen in je premagal svet, leta  33 našega štetja obujen in povišan, tako da je sedel skupaj z Očetom na njegov nebeški prestol. (Ap. d. 2:32, 33) V še enem odločilnem letu, 1914, je Jezus prišel in sedel na svoj mesijanski prestol kot kralj in sodnik. Soditi se je pričelo 1918. leta navideznim kristjanom. Maziljeni zmagovalci, ki so pred tem umrli, so bili takrat obujeni in so se pridružili Jezusu v njegovem kraljestvu. (Mat. 25:31; 1. Pet. 4:17) To jim je obljubil, ko je vpeljal slavje v spomin na njegovo smrt: ”Z vami sem sklenil zavezo za kraljestvo, kakor je moj Oče sklenil zavezo z mano, da boste jedli in pili pri moji mizi v mojem kraljestvu in sedli na prestole, da bi sodili dvanajstim izraelskim plemenom.” (Luk. 22:28-30, NS)

²⁴ Kako čudovita naloga: sedeti z vladajočim kraljem med ”prenovo” in sodelovati z njim pri obujanju poslušnih ljudi v edensko popolnost, kar je možno na osnovi njegove popolne žrtve! (Mat. 19:28; 20:28) Kot nas obvešča Janez, je Jezus iz zmagovalcev napravil ”kraljestvo ter duhovnike za svojega Boga in Očeta”, da bi sedli na prestole okrog Jehovinega veličastnega nebeškega prestola. (Raz. 1:6, JP; 4:4) Zato vsi — pa naj smo maziljenci ali pa del družbe novega sveta, ki se nadeja sodelovanja pri obnovitvi raja — poslušajmo Jezusove besede, namenjene Laodikejcem! (2. Pet. 3:13; Ap. d. 3:19-21)

25. a) S katerimi besedami je Jezus končal svoje sporočilo laodikejski kot tudi prejšnjim skupščinam? b) Kako bi se morali posamezni kristjani danes odzvati na Jezusove besede, namenjene laodikejski skupščini?

²⁵ Jezus tako kot prejšnja, tudi to sporočilo zaključi s spodbudo: ”Kdor ima uho, naj sliši, kaj govori duh cerkvam [skupščinam, NS].” (Raz. 3:22) Živimo globoko v času konca. Povsod lahko najdemo dokaze, da je tako imenovano krščanstvo, kar se tiče ljubezni, hladno. Mi bi se pa kot pravi kristjani, morali goreče odzvati Jezusovemu sporočilu, ki je bilo namenjeno skupščini v Laodikeji, pravzaprav kar na vseh sedem sporočil našega Gospoda skupščinam. To lahko storimo tako, da prizadevno sodelujemo pri spolnjevanju Jezusove velike prerokbe za naš čas: ”In ta dobra vest o kraljestvu se bo oznanjevala po vsej naseljeni zemlji, v pričevanje vsem narodom; in tedaj bo prišel konec.” (Mat. 24:12-14, NS)

26. Kdaj je Jezus ponovno neposredno govoril z Janezom, toda pri čem je sodeloval?

²⁶ To je bil torej Jezusov nasvet sedmim skupščinam. Vse do zadnjega poglavja Razodetja ni več govoril z Janezom. Kljub temu pa je sodeloval pri mnogih videnjih, na primer v izvršitvah Jehovinih sodb. Pridružimo se sedaj Janezovemu razredu pri pregledovanju drugega pomembnega videnja, ki ga je razkril Gospod Jezus Kristus.

[Podčrtne opombe]

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir na strani 73]

Pridobitništvo nasproti modrosti

Leta 1956 je neki uvodničar zapisal: ”Ugotovljeno je, da je človek pred sto leti imel 72 želja in 16 med njimi so smatrali za nujne. Danes se ocenjuje, da ima povprečen človek 474 želja, od katerih se jih 94 smatra kot nujnost. Pred sto leti je prodajalec povprečnemu človeku ponujal 200 artiklov, danes pa je 32000 artiklov, katerih nakupu se moramo upirati. Človek ima le nekaj potreb in neskončno veliko želja.” Danes so ljudje bombardirani z zamislijo, da sta gmotno bogastvo in posest glavni stvari v življenju. Mnogi so tako spregledali moder nasvet iz Propovednika 7:12: ”Modrost je za zaščito, tudi denar je za zaščito; toda prednost znanja je ta, da modrost ohrani pri življenju tiste, ki jo imajo.” (NS)

[Slika na strani 67]

Voda, ki je pritekala v Laodikejo, je bila neprijetno mlačna. Pri kristjanih v Laodikeji je bilo opaziti mlačnega duha, ki ni mogel zadovoljiti