1-2. (a) Ońola nje mitakisan mi si mańakisane̱no̱ biso̱ e? (b) Nje di me̱nde̱no̱ je̱ne̱ o din jokwa e?

 MITAKISAN mi si mańakisane̱ biso̱ baboledi ba Yehova. Di bi ná Bibe̱l e kwali ná “tongwea na jita la ndenge̱ nde di mingeano̱ o janea la Loba.” (Bebolo 14:22) Di bi ná mitakisan mō̱ di be̱nno̱ we̱nge̱ mi me̱nde̱ nde bo̱ ná bambam o was’a peńa ńa Loba, we̱ni ‘kwedi e si me̱nde̱no̱ pe̱ be̱, to̱ male̱bo, to̱ musea to̱ sese.’—Bbī. 21:4.

² Yehova a si meka ná mitakisan mi ko̱ye̱ biso̱. Nde to̱ na nika, a mongwane̱ biso̱ o lembe̱ mo̱. Maka nje ńamuloloma Paulo a langwedino̱ kriste̱n ya Roma. A se̱le̱ nde kwalea ońola jita la mitakisan mena mo̱ na bonasango ba tano̱ ba lembe̱. Na mo̱ a bata ná: “Di mabuka ka ni peti ońola nu nu to̱ndi biso̱.” (Rom. 8:35-37) Nik’e mapula nde kwala ná Yehova e ná ongwane̱ biso̱ to̱ o ponda jeno̱ lembe̱ mitakisan. Jombweye ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ Yose̱f o tongwe̱le̱ na ne̱ni eno̱ pe̱ ná ongwane̱ biso̱.

3. Ne̱ni longe̱ la Yose̱f di tukono̱ o mbad’epańpań e?

³ Yakob a lee̱ ná bwē ná a ta a to̱ndo̱ mun’ao Yose̱f jita. (Bbot. 37:3, 4) Nik’e boli so̱ ná bonasango a Yose̱f ba ko̱no̱ne̱ mo̱. Ba kusino̱ epolo, bandise̱ nde mo̱ omboa Bonaismael. Ba bato balane̱ Yose̱f o Egipto, etum a bebwea ba kilometa, owe̱ni babo̱ pe̱ bandise̱no̱ mo̱ omboa  Potifar—mwaned’a batatedi ba farao. Longe̱ la Yose̱f di tuko so̱ o mbad’epańpań, mo̱ nu ta nde muna nu to̱ndo̱be̱ na sango, a ta nde a mátimba mukom o Egipto!—Bbot. 39:1.

4. Njika mitakisan me bowan na ma Yose̱f jeno̱ ná di kusa e?

⁴ Bibe̱l e makwala ná “ponda na muyombo ma mambo nde ba be̱n me̱se̱;” to̱so̱ bupisane̱ betukwedi bō̱ “mambo ma bobe ma mapo̱ye̱ bato be̱se̱.” (Mul. 9:11) Di si yo̱ki kusa makekisan “ma buki ngud’a moto”—o pula kwala ná mitakisan masu mi mako̱ye̱ bato be̱se̱. (1 Kor. 10:13) Je pe̱ ná di taka buka te̱ ońolana je bokwedi ba Yesu. K’eyembilan, bato be ná ba yo̱ye̱ biso̱, ba te̱nge̱ne̱ biso̱ to̱ mo̱me̱ne̱ takise̱ biso̱ ońola dube̱ lasu. (2 Tim. 3:12) E be̱ to̱ njika mitakisan o be̱nno̱, Yehova e ná a bola ná o tongwe̱le̱. Ne̱ni a bolino̱ nika ońola Yose̱f e?

5. Nje Potifar a so̱ṅtane̱no̱ jombwea Yose̱f e? (Bebotedi 39:2-6)

⁵ Langa Bebotedi 39:2-6. Potifar a maki ná Yose̱f e nde eso̱mb’a moto ye jangwa na ngiń’ebolo. A ta pe̱ a bia ońola nje. Potifar e̱n ná “Yehova a ta a bola ná me̱se̱ ma tombwane̱ o dia [la Yose̱f].” b Na mo̱ a te̱se̱ Yose̱f soe̱l’ao. A bake̱ pe̱ Yose̱f ndabo ao ńe̱se̱. Nje nik’e wanno̱ e? Potifar a bati nde be̱ m’bwaṅ.

6. Ne̱ni Yose̱f a tano̱ a senga o mulema jombwea bete̱medi bao yen ebe e?

⁶ Keka te̱ dutea ne̱ni Yose̱f a tano̱ a senga o mulema. Nje a tano̱ a pula buka me̱se̱ e? Mo̱ a ta nde a pula ná Potifar a make ná e nde eso̱mb’a moto yena e be̱n bede̱mo ba bwam, onde̱le̱ pe̱ mo̱ bedube e? Ye̱ke̱i te̱ ńo̱ng’a Yose̱f e ta nde ná a te̱se̱be̱ wonja o bwam ná a timbe omboa sango ao. E be̱ to̱ ne̱, to̱ na mambo ma bwam me̱se̱ Yose̱f a tano̱ a kusa o ndabo a Potifar, a ta te̱ nde mukom a sango ebolo nu si ta nu bolea Yehova. Yehova a si boli ná Potifar a te̱se̱ Yose̱f wonja. Bete̱medi ba Yose̱f be bati nde na mo̱me̱ne̱ o be̱ bobe.

7. Ne̱ni bete̱medi ba Yose̱f be batino̱ be̱ bobe e? (Bebotedi 39:14, 15)

⁷ Ka nje kalat’a Bebotedi bepasi 39 e makwalano̱, munj’a Potifar a ta a soke̱ Yose̱f miso̱ o ńolo, a keka pe̱ bola ná a nangane̱ mo̱. Ponda te̱ Yose̱f a ta nde a banga. O sukan a lingi jita, na mo̱ a bake̱le̱ ná Yose̱f a sambwe̱le̱ mo̱. (Langa Bebotedi 39:14, 15.) Potifar a sengino̱ nika, a we̱le̱ nde Yose̱f o beboa, owe̱ni a jaino̱ mimbu jita. (Bbot. 39:19, 20) Ne̱ni beboa be tano̱ e? Eyal’a Bonahebe̱r Yose̱f a bolane̱no̱ o kwalea ońola “beboa” ye ná e bambe̱ jo̱nge̱le̱ la “ekukudu,” o pula kwala ná a ta a dingabe̱le̱ na mwititi, a ta pe̱ a mábo̱lo̱ne̱ dipita. (Bbot. 40:15) Bibe̱l e makwala pe̱ ná ba ta ba we̱le̱ mo̱ myende o eboa, a kwesabe̱ na beye̱i. (Mye. 105:17, 18) Bete̱medi ba Yose̱f be bati nde be̱ bobe. Mo̱ nu ta mukom ba lakisanno̱, a ta nde a mátimba mot’a beboa.

8. To̱ mitakisan masu mi bata nde be̱ ngińa, njika mbaki di be̱nno̱ e?

⁸ Mo̱ o máso̱be̱ o bete̱medi bena be bati nde be̱ bobe to̱ na mika mo̱ngo̱ e? Nika ńe ná e po̱ye̱ biso̱. Kana jeno̱ o wase ni madiabe̱le̱ na Satan, Yehova a si meka ná mbeu a ńolo i ko̱ye̱ biso̱. (1 Yohane 5:19) Nde to̱ na nika, we ná o be̱ mbaki ná: Yehova a bi bete̱medi bo̱ngo̱ bwam, a mombwea pe̱ wa. (Mat. 10:29-31; 1 Pet. 5:6, 7) O mbat’a nika, a kakane̱ ná: “Na si me̱nde̱ kele̱ wa to̱ sombe̱ wa tom.” (Bon. 13:5) Yehova e ná ongwane̱ wa o lembe̱ to̱ e be̱ bete̱medi bena be̱ me̱ne̱ne̱ biana dipita di titi. Jombwe ne̱ni nika ńe̱ne̱nno̱ na Yose̱f.

9. Nje e malee̱ ná Yehova a ta na Yose̱f ponda a tano̱ o beboa e? (Bebotedi 39:21-23)

⁹ Langa Bebotedi 39:21-23. To̱ o ponda mambo ma tano̱ Yose̱f bobe o beboa, Yehova a boli ná a tongwe̱le̱. Ne̱ni e? Na ponda, mwaned’a ndabo a beboa a botedi lakisane̱ Yose̱f na bola pe̱ mo̱ edube, kapo̱ ka Potifar. Ombusa nika, mwaned’a ndabo a beboa a te̱se̱ Yose̱f mombwed’a bane̱ bato ba beboa. Bibe̱l mo̱ ná “mwaned’a ndabo a beboa a si ta ombwea to̱ lambo o ma ma ta o dia la Yose̱f.” Yose̱f a ta so̱ a mábe̱ne̱ ebol’a bwam yena a wusano̱ bola. A si ta enge̱le̱ ma mawengisan! Ne̱ni beno̱ ná ba bola mot’a beboa ba numno̱ njo̱m ná a nangane̱ munj’a mwanedi mō̱ yen edube̱ e? Beteledi be nde bō̱. Kalat’a Bebotedi 39:23 e makwala ná: “Yehova a ta na [Yose̱f]; to̱ nje pe̱ a tano̱ a bola, Yehova a ta a bola mo̱ e tombwane̱.”

10. Teleye̱ ońola nje yen ebe Yose̱f a si tano̱ e̱ne̱ ná e o tongwe̱le̱.

¹⁰ Dutea te̱ ne̱ni Yose̱f a tano̱ a senga. Ombusa mo̱ numabe̱ njo̱m na we̱le̱be̱ o beboa, mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná a ta e̱ne̱ ná a tongwe̱le̱ o mambo me̱se̱ e? Nje Yose̱f a tano̱ a pula buka me̱se̱ e? Mo̱ e ta nde ná a do̱lisane̱ mwaned’a ndabo a beboa e? Ye̱ke̱i te̱ Yose̱f a ta nde a pula ná ba te̱se̱ mo̱ wonja. A baise̱ na mot’a beboa nupe̱pe̱ nu busi o beboa ná a to̱peye̱ mo̱ omboa farao, ná ba busise̱ mo̱ o beboa. (Bbot. 40:14) Nde, nu moto a si pomane̱ langwea farao ońola Yose̱f. Nik’e boli so̱ ná Yose̱f a je pe̱te̱ o beboa mimbu miba. (Bbot. 40:23; 41:1, 14) To̱ na nika, Yehova a ta te̱ nde a bola ná a tongwe̱le̱. Ne̱ni e?

11. Nje Yehova ongwane̱no̱ Yose̱f o bola e, njika dongo pe̱ a no̱ngino̱ o belondisedi ba mwano ma Yehova e?

 ¹¹ Ponda Yose̱f a tano̱ o beboa, Yehova a boli ná farao a nange ndo̱ti iba yena i pungo mo̱. Farao a ta musunga o bia janda la yi ndo̱ti. Ponda a sengino̱ ná Yose̱f e ná a langwea mo̱ janda la ndo̱t’ao, farao a lom ná ba bele̱ mo̱ Yose̱f. Na jongwane̱ la Yehova, Yose̱f a tele̱ye̱ farao ndo̱t’ao, na farao a ńaka ońola malea ma bwam mena Yose̱f a bolino̱ mo̱. Farao e̱nno̱ ná Yehova a ta na Yose̱f, a te̱se̱ mo̱ mombwed’a da o mundi ma Egipto mwe̱se̱. (Bbot. 41:38, 41-44) Ombusa nika, njai ninde̱ne̱ e ta seto̱ buka te̱ o Egipto nde na o mundi ma Kanaan pe̱, owe̱ni mbia ma Yose̱f mu tano̱ mu ja. Yose̱f a ta so̱ a mábe̱ne̱ eto̱ti e wusa bole̱ mo̱ epolo o sunga mbia mao, nje yena e tati mbia owe̱ni Mesia a tano̱ angame̱n busa.

12. Ne̱ni Yehova a bolino̱ ná Yose̱f a tongwe̱le̱ e?

¹² Dutea ońola man mambo ma tobotobo mena ma tombi o longe̱ la Yose̱f. Nja nu boli ná Potifar ombweye Yose̱f, nu ta nde tet’a mukom e? Nja nu boli ná mombwed’a ndabo a beboa a lee̱le̱ Yose̱f muyao, mo̱ tet’a mot’a beboa e? Nja nu boli ná farao a nange ndo̱ti i pungo mo̱, nde ongwane̱ pe̱ Yose̱f o teleye̱ janda lao e? Nja nu tute̱le̱ farao o te̱se̱ Yose̱f mombwed’a da o Egipto e? (Bbot. 45:5) Esibe̱ penda, Yehova nde a ta a bola ná Yose̱f a tongwe̱le̱. To̱ná bonasango a Yose̱f ba pulino̱ bwa mo̱, Yehova a yo̱mbise̱ mambo ńai ni londise̱ mwano ma mo̱ Yehova.

13. Mo̱ Yehova a mayua nje ye̱se̱ e mapo̱ye̱ biso̱ e? Bola beteledi.

¹³ Njika belēdi di mabusane̱no̱ o myango ma Yose̱f e? Mo̱ Yehova a mongwane̱ biso̱ o bete̱medi be̱se̱ di maso̱be̱no̱ e? Mo̱ a mayua nje ye̱se̱ e matombe̱ o longe̱ lasu, ná mambo ma bobe mena ma mapo̱ye̱ biso̱ ma be̱ne̱ janda e? Ke̱m, Bibe̱l e si malee̱ nika. (Mul. 8:9; 9:11) Nde to̱ na nika, di bi ná: Je te̱ owas’a mitakisan, Yehova a me̱ne̱, a masenga  pe̱ beso̱so̱medi basu. (Mye. 34:15; 55:22; Yes. 59:1) O mbat’a nika, Yehova e ná ongwane̱ biso̱ ná di tongwe̱le̱ o lembe̱ mitakisan ma ngińa. Ne̱ni e?

14. Ne̱ni Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ o pond’a ndutu e?

¹⁴ Mbadi po̱ Yehova a mongwane̱no̱ biso̱ ńe nde ná a malo̱ko̱ biso̱, embe̱ pe̱ biso̱ o ponda ni te̱nge̱n. (2 Kor. 1:3, 4) Nika nde e tombino̱ na Eziz, munasango mō̱ ńa Turkmenistan ńena nu kusi mbako a beboa ńa mimbu miba ońola dube̱ lao. Mo̱ ná: “Idiba obiana na makaisabe̱, munasango mō̱ a langedi mba Yesaya 30:15 ni makwale̱ ná: ‘O pī na lakisane̱ nde ngud’ango̱ e me̱nde̱no̱ be̱.’ Y’epas’a Bibe̱l yongwane̱ mba o be̱ pī na lakisane̱ pe̱ Yehova ońola mambo me̱se̱. Dutea o y’epas’a Bibe̱l longwane̱ mba ponda ńe̱se̱ na tombise̱no̱ o beboa.” Mo̱ wa pe̱ o mo̱nge̱le̱ ponda ńena Yehova a lo̱kino̱ wa, embe̱ pe̱ wa o ponda o tano̱ o be̱ne̱ ńo̱ng’a nika tobotobo e?

15-16. Nje myango ma Tori mi mokwe̱le̱no̱ wa e?

¹⁵ Ponda iwo̱, ombusa biso̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu bō̱ nde di me̱ne̱no̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ biso̱ o lembe̱ mo̱. Munańango mō̱ nu belabe̱ ná Tori e̱n nika o longe̱ lao. Mun’ao ńa mome Mason, anane̱ Kanse̱r mimbu mutoba, na mo̱ a timba wo̱ ke̱ a be̱n 14 la mbu. Nik’e ńo̱si Tori mulema jita. Mo̱ ná: “Mba ka ńango a muna, na si bi nga sese ni buki ni ńe ná e be̱.” A bati pe̱ ná: “Ne mbaki ná bayedi bape̱pe̱ be jo̱nge̱le̱ diwo̱ na mba ná sese o masengano̱ ke̱ we o je̱ne̱ ne̱ni mun’ango̱ eno̱ taka, e buki sese weno̱ ná o senga o ńol’a wame̱ne̱.”

¹⁶ To̱ná be bete̱medi be takise̱no̱ mo̱ jita, Tori a mo̱nge̱le̱ ne̱ni Yehova o̱ngwane̱no̱  mo̱ o lembe̱ mo̱. Mo̱ ná: “No̱nge̱le̱ te̱ ni ponda, na me̱ne̱ ne̱ni Yehova ongwane̱no̱ mba o ponda ńe̱se̱ mun’am a tano̱ a boa. K’eyembilan, to̱ ponda ńena Mason a si tano̱ a be̱ne̱ ngudi o je̱ne̱ bato ba mapo̱ o pe̱pe̱le̱ mo̱, bonasango na bonańango ba ta te̱ nde ba duane̱ mutoa hawa iba o po̱ o do̱kita. Munasango to̱ munańango mō̱ a ta o do̱kita ponda ye̱se̱—be̱be̱ o wana jongwane̱. Bombwedi pe̱ ńo̱ng’asu y’eyobo. To̱ o ponda mambo ma tano̱ bobe, di ta di be̱ne̱ nje ye̱se̱ e ta e pula biso̱.” Yehova a boli Tori nje e ta e pula mo̱ ná a lembe̱, a boli pe̱ mulemlem ońola mun’ao Mason.—Ombwa edinge̱le̱ “ Yehova a boli nde biso̱ ná te̱ite̱i nje di tano̱ di be̱ne̱ ńo̱ngi.”

17-18. Nje e me̱nde̱ jongwane̱ biso̱ o je̱ne̱ na timbise̱le pe̱ Yehova masoma ońola jongwane̱ a mawaneano̱ biso̱ o pond’a ndutu e? (Myenge 40:6)

¹⁷ Langa Myenge 40:6. Janda la moto nu mondeye̱ o mudongo le nde ná a tunge̱ o sas’a mudongo. Nde bepolo jita be o ngea owe̱ni eno̱ ná a te̱me̱, na mo̱ a botea nina mo̱. Mulemlem pe̱ nde wa pe̱ wangame̱nno̱ te̱me̱ ponda na ponda te̱, nde o dutea ne̱ni Yehova eno̱ bola ná o tongwe̱le̱ to̱ o ponda weno̱ lembe̱ bete̱medi ba ndutu. O su la buńa te̱, baise̱ wame̱ne̱ ná: ‘Ne̱ni Yehova a namse̱no̱ mba we̱nge̱ e? To̱ná mitakisan mam meno̱ wala oboso, ne̱ni Yehova eno̱ jongwane̱ mba o lembe̱ mo̱ e?’ Maka o bosadi bwe̱se̱ lambo diwo̱ Yehova a bolino̱ o jongwane̱ wa.

¹⁸ We ná o kane̱ ná Yehova a bo̱le̱ mitakisan mo̱ngo̱. Nika ńe nde lambo moto eno̱ ná a so̱ṅtane̱, nik’e te̱nge̱n pe̱. (Fil. 4:6) Nde jangame̱n pe̱ no̱ngo̱ ponda o je̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ namse̱ biso̱ tatan. Yehova a kakane̱ ná a membe̱ biso̱, a mongwane̱ pe̱ biso̱ o lembe̱. Timbise̱le̱ so̱ Yehova masoma ponda ye̱se̱ ońola nje a mabolano̱ o bwam ba sue̱le̱ wa. Na nika, o me̱nde̱ je̱ne̱ ne̱ni to̱ o pond’a ndutu, Yehova a mongwane̱no̱ wa o tongwe̱le̱, kapo̱ ka Yose̱f.—Bbot. 41:51, 52.