Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 14

Lu a Inja i Mimi sha Akaa Cii

Lu a Inja i Mimi sha Akaa Cii

“Sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.” —MBAHEBERU 13:18.

1, 2. Yehova ka una nenge sea nôngon ser se er kwagh sha mimi nahan i doo un sha ci u nyi? Tese ikyav.

NGÔ ugen za yam kwagh ken kenti vea wan na u kiriki ve due mba yemen. Mba ze deghôô yô, wan na la tile maa vihi ishigh sha. Ngu a anar u numben a mi sha uwe. A tôô anar ne shighe u ve nyer ken kenti shon la kpa hungur un u veren her shin ôron ngô na ér a yam un anar shon. Nahan a ngor sha imo i mlia, ngu yilan ngô na. Ngô na kumbur un, maa hide vea na ér a̱ za na orkasua la anar la shi a̱ zamber un kpaa. Wan ne er nahan vough, kwagh ne doo ngô na a na kpen kpen. Doo un a na ér sha ci u nyi?

2 Mbamaren ka vea nenge ônov vev vea eren kwagh u a tese ér mba henen inja i mimi nahan i doo ve je i gande. Kape Ter wase u sha la kpa i lu je la, gadia ngu “Aôndo u mimi.” (Pasalmi 31:5) Ka una nenge sea vesen ken jijingi shi sea nôngon kpoghuloo ser se eren kwagh sha mimi nahan i doo un kpen kpen. Se soo ser se er ishima na shi se za hemen u lun ken dooshima na kpaa, nahan yô sar se u eren kwagh u apostoli Paulu yange ôr ne, wener: “Sar se u zenden tsembelee [shin sha mimi] sha akaa cii.” (Mbaheberu 13:18) Se time nen sha igbenda inyiin i ka i taver se u eren kwagh sha mimi ashighe agen yô. Se been yô, se nenge sha averen a se zua a mi aluer se mba eren kwagh sha mimi yô.

TÔV IYOL YOU SHA MIMI

3-5. (a) Mkaanem ma Aôndo ta se icin sha kwaghbo u ieren i or tsughun iyol i nan la nena? (b) Kanyi ia wase se u tôvon ayol a ase sha mimini?

3 Kwagh u hiihii u i taver se u eren yô, ka u tôvon ayol a ase  sha mimi. Er se uumace se yen yô, se mba ngôôr tsughun ayol ase ga. U tesen ikyav yô, Yesu yange kaa a Mbakristu mba ken Laodishia ér mba tsughun ayol a ve sha u henen ér ve ngee a akaa, kpa jighilii yô ve “kungu ican, [ve] pir ashe, [ve] lu idyelegh” ken jijingi. Mlu ve ne kôr kunya kpen kpen. (Mpase 3:17) Er ve lu bumen ayol a ve yô, mlu ve la hemba vihin cii.

4 Shi aluer u umbur yô, orhenen Yakobu yange nger ér: “Aluer ma or ngu henen er nan cie Aôndo, kpa nan ker nombor u nan tsaha ga nan tsughun ishima i nan iyol i nan yô, mcieaôndo u nan la, ka gbilin tsô.” (Yakobu 1:26) Aluer se mba henen ser, se lamen a ior dang dang kpa Yehova una lumun mcivir wase yô, ka ishima yase tsô se lu tsughun i̱ ye. Mcivir wase una lu gbilin kwagh, er ihyôghônov nahan. Kanyi ia wase se u palegh kwagh u vihin nee?

5 Yakobu ôr ken avur a a dondo a ivur i sha 26 la ér, mimi u Mkaanem ma Aôndo ngu er ka ijingi nahan. A wa se kwagh ér se kenger sha tindi u vough u Aôndo nahan se sôr ajiir a kwagh a shi la. (Yakobu 1:23-25) Bibilo ia wase se u tôvon ayol a ase sha mimi shi fan kwagh u se er ve se nyôôso ayol a ase yô. (Ukwelegh 3:40; Hagai 1:5) Shi se fatyô u eren msen hen Yehova ser a̱ tôv se, a̱ wase se se nenge a akaa a shin ken a vese shi se sôr a kpaa. (Pasalmi 139:23, 24) Inja i mimi ga ka ieren i bo i ken myer, man doo u se nenge ieren ne er Ter wase u sha la kpa a nengen i nahan. Anzaakaa 3:32 kaa ér: “Iferor [shin or u mimi ga] ka kwagh u ndôhôr TER ishima je, kpa mzough Na yô, ngu a mbaperapera.” Yehova una wase se se lu a mnenge na shi se nengen ayol a ase er un kpa a nengen se nahan. Shi aluer u umbur yô, Paulu kaa ér: ‘Sar se u zenden tsembelee [shin sha mimi] sha akaa cii.’ Hegen ne yô, se mba vough ga, kpa sar se tsung u lun a inja i mimi shi se mba nôngon kpoghuloo ser se er nahan kpaa.

INJA I MIMI HEN TSOMBOR

Aluer se mba eren kwagh sha mimi yô, se palegh nyityô ieren i alaghga se soo ser mbagenev ve de fe kwagh sha mi ga la cii

6. Er nan i doo u nom man kwase vea eren kwagh sha mimi ayol a ve, man ka akaabo a nyi nahan i doo u vea palegha?

6 Gba u a fa tsombor u Orkristu ér ka tsombor u eren kwagh  sha mimi. Nahan yô, doo u nom man kwase vea lamen ayol a ve gbar gbar man sha mimi kpaa. Doo u Mbakristu mba ve vese ayol a ve vea eren anza a hôngorough a vihin ikyar ve ishima ga, er u hian a kwase shin nomsoor ugen shin kôron boki a or myer sha Intanet gayô nengen ufoto mba ijimbagh nahan. Mbakristu mbagenev mba ve er ivaa yô, mba eren akaa ne ken myer a mfe u ikyar ve shio. Or u nan eren nahan cii yô, nan ngu a inja i mimi ga. Nenge ase kwagh u Davidi, tor u jighjigh yange nger ne: “M tem a ugbilinmbaiorov imôngo ga; lun yam a mbaayomov imôngo kpaa ga.” (Pasalmi 26:4) Aluer u ngu a kwase shin nom yô, mayange je de eren kwagh u una na u yer kwase wou shin orya wou inja or i ú lu jim jim ga!

7, 8. Ka akav a ken Bibilo a nyi aa wase ônov u henen inja i mimi?

7 Zum u mbamaren ve lu tesen ônov vev u lun a inja i mimi yô, doo u vea tese ve akav a ken Bibilo. Vea fatyô u tesen ve akav a bo a mba yange ve er kwagh sha mimi ga la, er Akan u yange ii shi nôngo ér una cir isholibo na la nahan; Gehashi di yange er aie sha er una ngohol iyua yô; Yuda yange ii shi er aie u vihin tsung sha Yesu sha u i bula un yô.—Yosua 6:17-19; 7:11-25; 2 Utor 5:14-16, 20-27; Mateu 26:14, 15; Yohane 12:6.

8 Akav a dedoo kpa nga a mbamaren vea tese ônov vev yô, er ikyav i Yakob nahan; yange kaa a ônov nav ér ve hide a inyaregh ki i wa ken aba ve la, gadia Yakob hen ér alaghga tsô i tsume a tsume i we ki ker ye; ikyav i Yefeta man wan na u kwase u yange er  sha iceghzwa i ter na shin er lu kwagh u ican kpishi nahan kpaa; kua ikyav i Yesu, un di yange pase iyol na hen ikpelaior i toron asema vangertiôr sha er una kure kwaghôron u profeti shi una war azende a na kpaa yô. (Genese 43:12; Mbaajiriv 11:30-40; Yohane 18:3-11) Akav kpuaa a se ter heen ne aa fatyô u wasen mbamaren u nengen er Mkaanem ma Aôndo ma lu a akaa a doon ker kpishi a vea tese ônov vev u soon inja i mimi shi nengen i ér ka kwagh u injaa kpaa yô.

9. Kanyi i doo u mbamaren vea palegh aluer ve soo u veren ônov vev ikyav i inja i mimi yôô, man doo u vea ver ve ikyav ne sha ci u nyi?

9 Aluer mbamaren mba tesen ônov vev yô, ve kpa kwagh ngu u i gbe u vea eren yô. Apostoli Paulu pine wener: “Nahan we u u tesen mbagenev ne u kera tese iyol you gaa? We u u yee wer, i̱ de iin ga ne, u gema u ngu iini?” (Mbaromanu 2:21) Mbamaren mbagenev ka ve nzughul a ônov vev sha u tesen ve inja i mimi kpa ve ayol a ve ve gema ve eren kwagh u mimi ga. Alaghga vea hure iv mbu kiriki shin aie u kpuaa ér ka kwaghbo ga, vea kaa ér “Uwe, akaa angan nahan ve haa a ér ior ve kura” shin “ishima i de ze u iyol ga, ka aie u ikyoogh ga.” Kpa sha mimi yô, aluer kwagh u i ii la ngu a inja ga je kpa, nyityô ui cii kpa ka iv. Shi aluer or er aie cuku kpa, aie ka aie. * (Luka 16:10) Mbayev mba ngôôr nengen atseregh a mbamaren vev ga, man kwagh ne una fatyô u vihin mlu ve kpishi je. (Mbaefese 6:4) Nahan kpa, ônov ka vea hen inja i mimi sha ikyav i dedoo i mbamaren vev yô, ashighe kpishi ve vese ve hingir mba nan Yehova icivir ken tar u inja i mimi i ban yum ne.—Anzaakaa 22:6.

INJA I MIMI KEN TIÔNNONGO

10. Ka akaa a nyi nahan i doo u se lu a mi ken ishima sha kwagh u ôron kwagh sha mimi a mbananjighjigh a vese imôngoo?

10 Ka sea kohol imôngo a Mbakristu mbagenev yô, se zua a aan kpishi a eren kwagh sha mimi. Er se hen ken Ityough 12 ki takerada ne nahan, doo u se wa ikyo tsung sha gbenda u se  lamen a ior la, hemban cii je yô, shighe u se lu imôngo vea anmgbianev asev mba nomso man mba kasev mba ken Kristu la. Se kôr ityough ga yô, iliam yase ia hingir anger a vesen a vihin mbagenev iti! Aluer se ungwa kwagh maa se gba mi samber a mi aa u fan mimi u kwagh shon shio yô, alaghga se lu wasen u samber a aie, nahan hemba doon u se kôr zwa wase tsaha. (Anzaakaa 10:19) Aluer se fa ser kwagh u i lu ôron la ka mimi je kpa, saa se ôr mbagenev kwagh sha mi keng ga. U tesen ikyav yô, alaghga kwagh wase ngu sha kwagh u a ze hemen la ga shin alaghga doo u se ôr kwagh sha mi ga. (1 Mbatesalonika 4:11) Mbagenev kaa ér or u eren kekeke sha kwaghôron ga ka or u mimi, kpa gba u kwaghôron wase una luun u doon gbem man u kundu kundu kpaa.—Mbakolose 4:6.

11, 12. (a) Mbagenev ka vea er isholibo i vesen yô ve seer a seer isholibo la nena? (b) Ka mbaaie mba nyi Satan a lu samber a mi sha kwagh u asorabo a vesene, man se venda mbaaie mban nena? (c) Se eren kwagh sha mimi a nongo u Yehova nena?

11 Hemba doon u se eren kwagh sha mimi a mba ve hemen ken tiônnongo la. Mbagenev ka vea er kwaghbo u vesen man mbatamen mba ken nongo u Kristu vea pine ve kwagh sha mi yô, ve gema ve seer a seer kwaghbo u ve er la sha u tsughun ve. Amba la ka a hingir mbaeren kwagh igbenda ihiar, inja na yô  ka ve eren atseregh ér ve mba civir Yehova kpa ve gema ve eren akaabo a vesen. Or ka nana eren nahan yô, nan hingir or u mimi ga. (Pasalmi 12:2) Mbagenev ka ve ôr mbatamen mimi ve ver gbenda, ve gema ve yer ve akaa a hange hange a ma ve pase ve la. (Aerenakaa 5:1-11) Ashighe kpishi ka ve hii inja ve i mimi ga ne sha ci u ve lumun a mbaaie mba Satan a samber a mi la.—Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Mbaaie mba Satan a Samber a Mi sha Kwagh u Asorabo a Vesen La,” ngu sha peeji 164-165.

12 Zum u se lu ngeren ma kwagh u nongo u Yehova u pin se kwagh sha mi la kpa, doo u se ôr kwagh sha mimi. U tesen ikyav yô, shighe u se lu nan ibaver i tomshiren wase yô, doo u se nger hanma kwagh sha mimi. Shi aluer gba u se nger apelekeshen u eren ma tom ken nongo u Yehova yô, doo u se er aie sha kwagh u gbong gbong wase ga shin sha ma kwagh ugen u a bende a vese kpaa ga.—Anzaakaa 6:16-19.

13. Se eren kwagh a or u nan jighjigh a vese imôngo u se eren kpenga shin tom vea nan la sha mimi nena?

13 Gba u se eren kwagh sha mimi a mbananjighjigh a vese sha kpenga u eren kpaa. Ashighe agen, anmgbianev mba nomso man mba kasev mba ken Kristu ka ve er kpenga imôngo. Doo u vea wa ikyo sha er vea nungwa kpenga ve la sha akaa a ve eren sha u civir Yehova ken Iyou i Tartor shin shighe u ve dugh kwaghpasen la ga. Alaghga anmgbian ugen tôô ugen tom. Aluer se tôô anmgbianev tom yô, doo u se eren kwagh a ve sha mimi, se kimbin ve inyaregh ki i gbe u se kimbin ve la vough man sha shighe kpaa shi se naan ve akaa agen a i gbe u se naan ve la shin akaa tindi a kaa ér se naan ve la. (1 Timoteu 5:18; Yakobu 5:1-4) Shi aluer ma anmgbian u nomso shin u kwase tôô se tom yô, gba u se eren tom kpoghuloo sha inyaregh ki nan kimbin se la vough. (2 Mbatesalonika 3:10) Doo u se hen ser nana eren kwagh a vese kposo a mbagenev sha ci u nan ngu anmgbian wase u ken Kristu, inja er tindi kaa ér nana naan se ian shin akaa a injaa agen shin nana eren kwagh a vese sha gbenda u nan eren a mbatomov mbagenev ga nahan ga.—Mbaefese 6:5-8.

14. Mbakristu ka vea eren kpenga imôngo yô, kanyi ka ve er sha yangen afanyô, man doo u eren nahan sha ci u nyi?

 14 Man aluer se mba eren kpenga imôngo, alaghga se kohol inyaregh imôngo se yam ma kwagh se wa ajia shin se ngohol injô mape di ye? Bibilo ngi a kwaghwan u dedoo sha kwagh ne, i̱ tese ér doo u a: Nger hanma kwagh shin takerada! U tesen ikyav yô, zum u Yeremia yam sule ugen yô, a nger ityakerada ihiar i pasen kwagh u a yam la sha ishigh ki mbashiada, maa a koso i sha inja sha er kwagh a gba sha mi ken hemen kpa a zua a i yô. (Yeremia 32:9-12; nenge Genese 23:16-20 kpaa.) Aluer we man anmgbian u ne lu eren kpenga imôngo la ne nger hanma kwagh vough vough shin takerada, ne wa ave sha ishigh ki mbashiada yô maa tese ér ne na ayol a en jighjigh ga ve ne lu eren nahan ga. Kpa ka a er nahan yô, kwagh ne a yange anzughul man lanshima man anyiman a van a mpav je kpaa. Hanma Orkristu u nan lu eren kpenga a Orkristu ugen cii yô, doo u nana fa ér ma kpenga môm tsô kuma u ua vihi mzough man bem u ken tiônnongo ga. *1 Mbakorinte 6:1-8.

EREN KWAGH SHA MIMI A TAR NE

15. Yehova nenge anyighe u mbakpengav ve eren la nena, man er mbakpengav kpishi ve nyighen ior nahan kpa, Mbakristu yô mba eren nena?

15 Mimi u Orkristu saa ken tiônnongo tseegh ga. Paulu nger ér: ‘Sar se u zenden tsembelee sha akaa cii.’ (Mbaheberu 13:18) Ka a va sha kwagh u eren kpenga a tar ne yô, Un u a gbe se la a hemba soon ér se er kwagh sha mimi cii. Ken takerada u Anzaakaa tseegh, avur nga anyiin a á er kwagh u tesen ér uikyaren mba vough ka kwagh u injaa yô. (Anzaakaa 11:1; 16:11; 20:10, 23) Sha ayange a tsuaa la, or nana soo u yamen kwagh yô, i kar kwagh shon kua inyaregh ki nana yam kwagh shon a mi la sha iyôgh ki karen kwagh a mi. Mbakpengav mba nyighen ior yange ve lu a uikyaren mba myoho anza ahar kua iyôgh ki karen  kwagh a mi sha anyighe sha u bumen shi nzughul a mbakasuav vev. * Yehova kôr aeren angan nahan ihyom! Sea soo ser se za hemen u lun ken dooshima na yô, gba u se palegh hanma anyighe u ior ve eren ken kpenga cii.

16, 17. Ka igbenda i eren kwagh sha mimi ga i nyi i ngee ken tar nyiana, man Mbakristu kange ishima ér vea er nyi?

16 Kpiligh se iyol er anyighe a ngee kpishi nahan ga, gadia ka Satan a lu tor u tar ne ye. Hanma iyange yô, alaghga se tagher a imeen i nyighen ior shin eren kwagh sha mimi ga la. Ior kpishi ka vea ngeren apelekeshen, man a gba u vea pase mfe-tom ve man makeranta u ve ze kua akaa angara nahan yô, ve er aie, ve ôr akaa ve per uwegh. Mbagenev yô, ka vea ngeren foom u pinen ian i lun ken tar ugen shin foom u tan kpandegh gayô kimbin kômpeni inyaregh sha er zum u kwagh a er ve yô kômpeni la ua na ve inyaregh kua ambaakaa la nahan yô, ve er aie sha er vea zua a kwagh u ve soo la yô. Mbayevmakeranta kpishi gema iin ikyaren, shin ka vea ngeren ma takerada shin ma ibaver sha ci u makeranta ve yô, ve za ker mkaanem sha Intanet ve nger ma er ka ma vem nahan, a u pasen ape ve zou a ma shio. Mbagenev di ka ve na mbatomov mba gomoti mba soon inyaregh kpishi ingyatu sha er vea zua a kwagh u ve soo la yô. Se fa ser kape tar u ior kpishi ve lu “mbawan ayol a ve ikyo tseegh man mba inyaregh ki doo ve ishima . . . man mba kwagh u dedoo a doo ve ga” la, ua lu vough je ne.—2 Timoteu 3:1-5.

17 Mbakristu mba mimi kange ishima ér mayange je vea nyôr iyol ken aeren angan nahan ga. Kwagh u a ne ve ka i taver se u eren kwagh sha mimi ashighe agen yô, ka sha ci u mbaeren kwagh sha anyighe mban mba eren akaa ne yemen iyol ishô shi mba zan ikyura ken tar u ainge ne je kpaa. (Pasalmi 73:1-8) Kpa Mbakristu yô, ashighe agen inyaregh ka ki kar ve sha  ci u sar ve u zenden sha mimi ‘sha akaa cii’ yum. Sha mimi yô, doo u kwagh a gba karen se tsôô? Een! Kpa doo u kwagh a kar se sha ci u nyi? Ka averen a nyi nahan se zua a mi aluer se mba eren kwagh sha mimi yôô?

AVEREN A INJA I MIMI I VE A MI YÔ

18. Er nan ve iti i or ka nan zua a mi sha inja i nan i mimi la i lu kwagh u dedoo yumu?

18 Ka akaa kpuaa tseegh a hembe doon a iti i dedoo i or ka nan lu a mi sha ci u inja i mimi man jighjigh u ior ve ne nan la ye. (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “M Ngu Or u Mimi Nan Je?” la, ngu sha peeji 167.) Man sha kpôô yô, hanma or nana fatyô u lun a iti i dedoo ne. Saa u lu a mfe u eren ma kwagh shin u lu a inyaregh shin u doo ashe gayô u due hen tar u dedoo shin u lu a ma kwagh u a gande u keng ve u lu a iti i dedoo ne ga. Nahan kpa, mbagenev kan shio u zuan a iti i dedoo i í lu kwagh u injaa ne. Ka kwagh u or a gba zuan a mi tsô ga. (Mika 7:2) Alaghga mbagenev vea naha u tar ér u ngu or u mimi yum, kpa inja you i mimi ne ia na mbagenev vea soo kwagh wou, nahan vea na u jighjigh shi vea eren kwagh a we sha icivir kpaa. Mbashiada mba Yehova zua a mtsera u inyar sha ci u inja ve i mimi la. Ashighe agen, ka i de mbatomov mba lun a inja i mimi ga tom, kpa i undu Mbashiada her, gayô i tôô ve tom hen ijiir i i soo ior mba lun a inja i mimi her tseegh yô.

19. Aluer se mba eren kwagh sha mimi yô, kwagh ne una bende a imoshima yase kua mlu wase vea Yehova nena?

19 Aluer imba kwagh ne er u shin i er u ga je kpa, fa wer inja i mimi ngi ve a averen a á hembe a i ter sha heen ne ica je yô. U lu a imoshima i wang. Paulu nger ér: “Se fa dedoo ser, se mba a imo i dedoo ken ishima.” (Mbaheberu 13:18) Heela tseegh ga, Ter wase u dooshima u a lu sha la kpa fa er u lu or u mimi yô, man a soo ior mba mimi kpishi. (Pasalmi 15:1, 2; Anzaakaa 22:1) Sha kpôô yô, aluer u ngu eren kwagh sha mimi yô, kwagh ne una wase u u lu ken dooshima u Aôndo her, man ka iveren i hemban cii je ne. Se time ase nen sha itinekwagh igen, i í zough sha ingin yô. Ka i je ne:Gbenda u Yehova a nengen tom u eren la.

^ par. 9 Aluer i fa or ken tiônnongo ér ka or u eren aie kpoghuloo sha u vihin mbagenev iti yô, mbatamen vea fatyô u sharen imba or la ijir.

^ par. 14 Aluer u soo u fan kwagh u ú er zum u anzughul a dugh ken kpenga u ú lu eren vea ma anmgbian yô, ôr Ngeren u Seer u a lu a itinekwagh ér, U Sôron Ayôôso a A Dugh ken Kpenga Yô, la.

^ par. 15 Yange ve luun a ikyaren i myoho i ve yamen kwagh a mi yô, shi ve luun a i̱ ve teen kwagh a mi yô, nahan ve yam kwagh sha anyighe shi ve tee sha anyighe kpaa. Shin alaghga yange ve lu a iyôgh ki karen kwagh a mi ki ki lihi shin ki hembe yuhwan vegher môm yô, sha er vea nyighe ior mba ve lu teen ve kwagh la yô.