Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

'Lu Nen ken Dooshima U Aôndo'

 ITYOUGH 2

U Er Nan Ve U Lu a Imoshima i Wang-na?

U Er Nan Ve U Lu a Imoshima i Wang-na?

“Lu nen a imo i wang ken ishima.”—1 PETERU 3:16.

1, 2. Aluer ú ngu zan zende hen ijiir i ú lu a vande zan ga yô, er nan i doo u ú lu a ortesen we gbenda, man se fatyô u karen ortesen gbenda ne sha imoshima yase nena?

ORTSOO ugen ngu nahan tso ken atô u zegeityeku; orgen mough zende angahar ngu karen hen zege taaikyôngo u or tem ya her ikyua ga yô; orgen di ngu nahan igirgi i purugh sha kwavaôndo ken abeen ica hiinii. Kwagh ngu u una fatyô u eren iorov mba utar mba se ter heen ne cii yô, u fa kwagh shon kpa? Aluer mba a anar shin or u tesen ve gbenda ga yô, alaghga vea tsume a gba ica.

2 Tôô ase wer u ngu zan zende hen ijiir i ú lu a vande zan ga yô. Kpa u gema u ngu a or u ú ne nan jighjigh, u nan vande zan hen ijiir la yô. Aluer nan fa gbenda u hen ijiir la tsembelee yô, nana tese u gbenda. U dondo nan yô mayange u tsume ga. Se fatyô u tôôn or u tesen we gbenda ne karen sha iyua i dedoo igen i Yehova a ne se yô, ka imo i ken asema a ase je la. (Yakobu 1:17) Aluer se mba a imoshima ga yô, se saa kpum kpum je. Kpa ka sea ungwa imoshima yase yô, i tese se gbenda, nahan se za sha gbenda u uma u vough la. Nahan, se time ase nen se fa kwagh u a lu imoshima yô, man er i eren tom yô. Se been cii yô, se nenge sha atôakaa ne: (1) Er se tsaase imoshima yase yô, (2) ityôkyaa i í doo u se wa imoshima i mbagenev ikyo yô, man (3) mbamtsera mba se zua a mi aluer se mba a imoshima i wang yô.

 KWAGH U A LU IMOSHIMA MAN ER I EREN TOM YÔ

3. Inja i ishember i ken zwa Grika i í gem ér “imo i ken ishima” la jighilii yô ér nyi, man imo i ken ishima ne ka mfe u kpilighyol u Aôndo a we ken ior nena?

3 Inja i ishember i ken zwa Grika i í gem ken Bibilo ér “imo i ken shima” la jighilii yô ka “mfe u ken atô u ishima i or.” Shin tar cii, ka uumace tseegh Aôndo a gbe ve á ne hanmô ve mfe u fan iyol i nan ye. Inja na yô, hanma or nana fatyô u teman tôvon iyol i nan sha u nana fa aluer nan ngu eren kwagh u shami shin nan ngu eren ga kpaa. Imoshima yase ngi eren shiada a vese shin ngi er se ijir, nahan ia fatyô u timen sha anza ase man aeren a ase kua akaa a se tsough u eren la kpaa. Ia fatyô u hemen se u eren kwagh u dedoo shin tan se icin sha ma kwaghbo u se we ishima u eren yô. Aluer se ungwa i yô, ia sugh se sha er se er kwagh u dedoo u i tese se u eren la, kpa aluer se hemba i ato yô ishima ia ta se kwe sha kwaghbo u se er la.

4, 5. (a) Er nan se fe ser Adam man Ifa yange ve lu a imo i ken ishima man zum u ve per tindi u Aôndo yô lu nyi i eree? (b) Ka ikyav i nyi nahan i tese ér mbajighjigh mba ngise mbara ungwan imoshima ve?

4 Aôndo yange wa mfe u kpilighyol ne ken nomsoor man kwase u hiihii la. Adam man Ifa yange ve er kwagh u a tese ér mba a imoshima yô. Kunya u yange u kôr ve shighe u ve hemba Aôndo ato la tese wang ér ve lu a imoshima. (Genese 3:7, 8) Kpa kwagh ngu a er i vihi yô, imoshima ve i yange i za ve iyol la kera wase ve hen shighe la ga. Gadia ve per tindi u Aôndo sha apera. Kwagh u ve er ne tese ér ve tsua sha asema a ve ér vea hingir mbahembanato shi hendan kwagh a Yehova Aôndo kpaa. Er ve lu ior mba vough yô ve fa kwagh u ve lu eren yô, nahan gbenda kera lu sha ci ve u vea hide hen Aôndo ga.

5 Er Adam man Ifa venda u ungwan imoshima ve nahan kpa, uumace kpishi mba ve yen ne ungwa imoshima ve. U tesen ikyav yô, orjighjigh Yobu ngise ôr wener: “Me kusu perapera wam, me gbihi un ga, ayange a uma wam cii, ishima ngi  nan mo ibo sha imô mayange ga.” * (Yobu 27:6) Yobu lu or u ungwan imoshima na. Imoshima na hemen un sha aeren a na shi wasen un u tsuan akaa a dedoo. Nahan yô, Yobu kôr cio u ôron gbar gbar ér imoshima na na un ibo shin za un iyol sha ci u ibo i ken ishima ga. Nenge ase er kwagh u Yobu a kaha a u Davidi er hen anshighe ugen la yô. Davidi yange er kwagh a Saulu, u Yehova ver un tor la sha icihi, nahan “ken masetyô yô, ishima na Davidi ibo.” (1 Samuel 24:5) Er ishima za Davidi iyol kpishi yô, kwagh ne wase un u palegh imba ieren ne ken hemen.

6. Ka nyi i tese ér imoshima ka iyua i Aôndo a ne uumace ciilii?

6 Ka mbacivir Yehova tseegh ve lu a imo i ken ishima yee? Nenge ase kwagh u apostoli Paulu yange nger ne: “Zum u atôatyev a a lu a atindi ga la aa eren akaa a sha tindi la sha gbaaôndo u a yô, á hingir tindi sha ci u ayol a a shin er a lu a atindi ga nahan kpaa. Ve mba tesen er i nger ieren i sha atindi ken asema a ve je. Imo ve i ken ishima la kpaa ngi eren shiada, mbamhen vev mba nan ibo ayol a ve, gayô, mba nan ishô ayol a ve.” (Mbaromanu 2:14, 15) Mba ve fe atindi a Yehova ga kuaa je kpa, ashighe agen imo i ken asema a ve ne ngi i mgbegha ve u eren kwagh u a zough sha atindiakaa a Aôndo yô.

7. Ashighe agen imoshima yase ia lu shami ga sha ci u nyi?

7 Nahan kpa, ashighe agen imoshima yase ka i ôr se kwagh u vough ga. Sha ci u nyi? Hide hen ase sha injakwagh i se er sha mhii u ityough kin la. Aluer gbenda nzughul ortesen we gbenda la yô alaghga una tsume a we. Shi aluer u nyiman gbenda a na je u venda u dondon un, u yem ape u hen wer ka gbenda la yô, alaghga u tsume u saa toho. Kape imoshima  yase kpa i lu je la, aluer asaren a ishima yase nzughul a i yô, ia tsume a vese. Shi aluer se mba ungwan i aa u dondo kwaghwan u Mkaanem ma Aôndo shio yô, alaghga se kanshio u paven kwagh u dedoo a kwaghbo sha akaa a a lu a inja tsung yô. Sha kpôô yô, aluer ka u imoshima yase ia er tom sha inja yô, gba u se dondo hemen u icighan jijingi u Yehova la. Paulu nger wener: “Imo i ken ishima yam kpaa ngi eren shiada a mo imôngo ken Icighan Jijingi.” (Mbaromanu 9:1) Kpa, se er nan ve imo i ken ishima yase ia dondo icighan jijingi u Yehovaa? Gba u se tsaase i.

ER SE TSAASE IMOSHIMA YASE YÔ

8. (a) Asaren a ishima yase aa fatyô u benden a imoshima yase nena, kpa kanyi i doo u se hemba veren ishima shami shighe u se soo u eren ma kwagha? (b) Hanma shighe u imoshima i Orkristu i lu wang sha kwagh cii yô ngi shamini? (Nenge ngeren u shin kpe la.)

8 Ú er nan ve u er kwagh u imoshima you i tese u we? Ka inja er, ior mbagenev yô ka ve gbidye kwar a ishima ve, ve nenge er ishima i lu ve ker la maa ve tsua kwagh u vea er je nahan. Vea eren kwagh shon cii yô, ve hide ve kaa ér, “M er nahan kpa, ishima nam ibo ga.” Asaren a ishima yase nga a tahav kpen kpen, nga benden a imoshima yase je kpaa. Bibilo kaa ér: “Ishima i wa atseregh je hemba hanma kwagh cii, i vihi je gande; ka an nana fatyô u fan i?” (Yeremia 17:9) Nahan doo u se hemba veren ishima sha asaren a ase ga. Kpa i̱ hemba doon se u eren kwagh u a lu sha ishima i Yehova Aôndo vough yô. *

9. Kanyi i lu mcie u cian Aôndoo, man mciem man ma a bende a imoshima yase nena?

9 Aluer se tsua u eren kwagh u imoshima yase i se tsaase i  la í kaa a vese la yô, kwagh u se lu eren la una tese ér se mba mbacian Aôndo, se mba mbaeren kwagh u sha asaren a ase ga. Nenge ase ikyav i dedoo ne. Nehemia, u lu gomna u jighjigh la yange lu a ian i kaan a ior mba ken Yerusalem ér ve kimbin un inyaregh ki Gomna shi ve taan un kpande kpaa. Kpa er nahan ga. Sha ci u nyi? Mayange je soo ér una kighir ior mba Yehova ga sha er ishima ia vihi Yehova a na ga yô. A kaa wener: “M er nahan ga, sha ci u cian Aôndo.” (Nehemia 5:15) Gba kpee u se lu ior mba cian Aôndo sha mimi, mba cian u eren kwagh u vihin Ter wase u sha la. Mcie u cian Aôndo una mgbegha se se ker kwaghwan ken Mkaanem ma Aôndo zum u se soo u eren ma kwagh yô.

10, 11. Ka akaawan a Bibilo a nyi nahan aa wase se sha kwagh u msôrô, man se er nan ve se dondo akaawan a Aôndo sha kwagh nee?

10 Ikyav i tesen yô, hen ase sha kwagh u msôrom ma man. Se mbagenev kpishi ka sea za iniongo yô, i gba u se tsua kwagh u se er sha kwagh u msôr yô, nahan se pine iyol yase ser, M ma msôrom shin m de me ga? Hiihii yô, gba u se fa kwagh u Bibilo i er sha kwagh u msôr yô. I̱ wa se kwagh sha kwagh u msôr ér nyi? Jighilii yô, Bibilo venda msôrom ma man akuma akuma ga. I̱ wuese Yehova sha iyua i wain i a ne se la. (Pasalmi 104:14, 15) Kpa i̱ gema i̱ venda msôrom ma hunden kua iniongo i msôr. (Luka 21:34; Mbaromanu 13:13) Heela tseegh ga, Bibilo wa ihyundugh ki msôrough iya i môm a asorabo a vesen agen er ijimba man idya nahan. *1 Mbakorinte 6:9, 10.

11 Akaawan a ken Bibilo angan nahan nga a tsaase imoshima i Orkristu shi a wase i u lun tsevaa kpaa. Nahan yô aluer se za ma iniongo man i na se kwaghman her yô, doo u se pine ayol a ase ser: ‘I yila iniongo ne sha ci u nyi jimi? Ia va gande ave, ia hingir iniongo i msôrô? Ishima ngim ker nena? Msôrom doom ishimaa, m me ma mer me hungur a mbamzeyol  avaa? M ngu a ishima i me fatyô u kôron iyol tsaha man ma akuma akuma je he?’ Zum u se lu timen sha akaawan a Bibilo man mbampin mba akaawan ne a ve a mi ken asema a ase la yô, doo u shi se er msen hen Yehova ser a̱ wase se se er kwagh u vough. (Pasalmi 139:23, 24) Aluer se er nahan yô, se mba kaan a Yehova ser a̱ hemen se sha icighan jijingi na. Shi se mba tsaase imoshima yase sha er ia eren tom sha atindiakaa a Aôndo yô. Kwagh ugen kpa ngu u i doo u se hen sha mi shighe u se soo u tsuan kwagh u se er yô.

GBA U SE WA IMOSHIMA I MBAGENEV IKYO SHA CI U NYI?

Imoshima you i Bibilo i tsaase i la ia wase u u fa aluer ka u ú ma msôrom shin u ma ga kpaa

12, 13. Ka atôakaa a nyi nahan a ne ve imo i ken ishima i Mbakristu i eren kwagh kposo kposoo, man doo u se nenge mbamkposo mban nena?

12 Ashighe agen alaghga u nenge er imo i ken ishima i Mbakristu i eren kwagh kposo kposo nahan a taver we kpishi. Orkristu ugen nenge Mbakristu mbagenev mba eren kwagh u sha mnenge na yô, i lu shami ga yô, kpa ugen di nenge ér kwagh u ve lu eren la ka kwaghbo ga. Se nenge ase nen ikyav sha kwagh u msôrom ma man. Alaghga Orkristu ugen yô ka i doo nan u duen geri aikighe vea azende a nan za teman mape man msôrom akuma akuma; kpa ugen yô ieren ne i za nan iyol kpishi. Er nan ve mkposo a lu nahana, man doo u mkposo ne kua mbamkposo mbagenev vea bende a gbenda u se eren kwagh la nena?

13 Ior mba kposo kposo sha atôakaa kpishi. Mlu u ajiir a ve vese her la kaha kpishi je. Ikyav i tesen yô, mbagenev fa telegh vev sha ma kwagh u yange za ve iyol yô, shi ve fa er yange ve nôngo acin imôngo kpa lu taver ve u den ieren shon yô. (1 Utor 8:38, 39) Nahan, alaghga ambaaior la kwagh u msôr ka kwagh ve ga cii. Aluer imbaor la va u inya man u na nan msôrom yô, adooga imoshima i nan ia lumun ér nana ma ga. Ishima ia vihi u a nana? U kighir nan we nana maa? Mayange ga. Wea fa ityôkyaa i nan vende shin wea fa ga kpa, er nan  doo u ishima yô u kighir nan ga. Shi alaghga nana soo u ôron we ityôkyaa hen shighe la ga.

14, 15. Ka mkposo u nyi yange lu hen atô u Mbakristu mba ken derianyom u hiihii laa, man Paulu yange ôr nyi sha kwagh nee?

14 Apostoli Paulu yange nenge er imoshima i Mbakristu mba ken derianyom u hiihii la lu kwaghmôm sha akaa cii ga yô. Asema yange za Mbakristu mbagenev iyol sha kwagh u yan kwagh u í ne eev nagh a mi yô. (1 Mbakorinte 10:25) Paulu yô, imoshima na za un iyol sha kwagh u yan kwaghyan u akombo u i lu teen hen kasua ga. Un yô, nenge ér eev mbu a uma ga; nahan mbu a fatyô u lun a kwaghyan u i lu Yehova a er sha ci wase, u a dugh hen a Na la ga. Kpa Paulu fa dedoo er mbagenev lumun a mnenge na ne ga yô. Alaghga mba ishima za ve iyol sha kwagh ne la vande lun mbacivir akombo cii ve ve hingir Mbakristu ye. Nahan ve yô, ma kwagh u i vande nan akombo nagh a mi cii yô lu kwagh u ndôhôr ve ishima. Paulu yange sôr mzeyol ne nena?

15 Paulu kaa ér: “Se mba se lu a agee ne yô, ka u se̱ waan ishima a mbamyina mba mba ve taver ga la, se̱ keren kwagh u doon se ayol a ase la tsô ga. Gadia Kristu kpaa ker kwagh u doon sha ci Na ga.” (Mbaromanu 15:1, 3) Paulu yange kaa ér se de keren kwagh u doon se ayol a ase tseegh ga, kpa i lu u doon anmgbianev asev er Kristu kpa er nahan. Paulu ôr kwagh ne ken ivur igen kpaa wener mayange una kera ya inyam ga sha er una na ma iyôngo i dedoo i Kristu a ne uma na sha ci u i la gbev mbu nôngon ga yô.—1 Mbakorinte 8:13; 10:23, 24, 31-33.

16. Gba u mba imoshima ve i yangen ve u eren ma kwagh u ve nenge ér doo u vea er ga la vea puu mbagenev ga sha ci u nyi?

16 Mba imoshima ve i yangen ve u eren ma kwagh sha ci u sha mnenge ve yô kwagh shon doo ga la kpa, ve̱ de puun mbagenev, sendegh ér saa ve er kwagh er ve nahan ga. (Mbaromanu 14:10) Sha kpôô yô, hemba doon u hanma or nana yar tom a imoshima i nan sha u tôvon iyol i nan, i̱ de lu u nan mbagenev ibo ga. Umbur mkaanem ma Yesu man: “De gbe  nan nen or ibo gagh ga, er ne kpaa á na ne ibo gagh ga yô.” (Mateu 7:1) Or môm ken nongo u Kristu nana de sendegh kwagh a mbagenev sha akaa a i gbe u imoshima ve ia tese ve kwagh u vea er la ga. Kpa hemba doon u se ker igbenda i soon ayol a ase shi lun ken mzough, se maan a maa ayol a ase, i̱ de lu u puun a puu ga.—Mbaromanu 14:19.

MBAMTSERA MBA IMOSHIMA I WANG I VE A MI YÔ

Imoshima yase i wang ia hemen se sha gbenda u uma, ia va se a iember man bemshima kpaa

17. Imo i ken asema a ior hingir nena nyiana?

17 Apostoli Peteru nger ér: “Lu nen a imo i wang.” (1 Peteru 3:16) Aluer or ngu a imoshima i wang sha ishigh ki Yehova Aôndo yô nan ngu a iyua i dedoo kpen kpen. Imoshima i wang ngi er imo i ken asema a ior kpishi nyian nahan ga. Paulu ôr kwagh u “mba i ver ve ikyav ken imo i ken asema a ve  er ka sha iyôgh ki acivin nahan” la. (1 Timoteu 4:2) Iyôgh ki acivin kia fatyô u hian or kwavyolough, undun iyolough ku vesen ape kwagh a bende her je kpa a lu nan inja er kwagh bende her ga yô. Ior kpishi mba a imoshima i í lu kpenegh yô—inja na yô imoshima ve la ngi a iyolough, kwagh kera ze i iyol ga, ngi kera te ve icin sha kwagh shin ngi vende kwagh a ve ga; ishima kera te ve kwe shighe u ve er kwaghbo ga. Ior kpishi nyian nzughul a imoshima ve, ka ia na ve ibo sha kwagh kpa ve hure kera.

18, 19. (a) Ibo i ken ishima ia fatyô u wasen or nena? (b) Aluer yange se er isholibo kpa se gema ishima man ishima ngi zan se iyol her yô, se er nena?

18 Sha mimi yô, ishima ka ia na se ibo sha kwagh yô, i lu imo yase i ken ishima la je i lu kaan a vese ér se er kwaghbo ye. Aluer ibo i ken ishima mgbegha orisholibo la nan gema  ishima yô, a̱ lu isholibo i hemban vihin je nan er kpa, alaghga a zungwe nan. U tesen ikyav yô, Tor Davidi yange er zege isholibo kpa i de un isholibo na la, sha ci u gema ishima sha mimi. Kwaghbo u er la vihi un kpishi shi kange ishima wener hii shighe la je una kera per tindi u Yehova ga, nahan kwagh ne wase un u fan er Yehova á “doo, [shi A] kegh iyol u den kwaghbo” yô. (Pasalmi 51:1-19; 86:5) Kpa aluer i de se kwaghbo wase je kpa, ishima ngi nan se ibo her kpoghuloo yô se er nena?

19 Ashighe agen yô, imoshima i or ka i na nan ibo i kar ikyaa inya; shighe u ibo i ken ishima la i kera lu nan a iwasen ga je kpa, ishima i zaan nan iyol her. Aluer kwagh ngu nahan yô, doo u se wase ishima yase i i lu nan se ibo la i̱ fa ér Yehova hemba mbamhen mba ken ishima i or ica je. Er ka se kaan a mbagenev ser ve lumun dooshima u Yehova shi ve na jighjigh ér Yehova den se asorabo a ase nahan, doo u se kpa se lumun dooshima na la shi se na jighjigh ser a de se asorabo a ase. (1 Yohane 3:19, 20) Kpa ka sea lu a imoshima i wang yô, i va se a bemshima man mlu u ken ishima u kundu kundu kua iember i vesen i tar ne u lu a mi ga yô. Ior kpishi mba ngise ve er isholibo i vesen yô, mba a bemshima u vesen hegen, nahan mba civir Yehova Aôndo a imoshima i wang.—1 Mbakorinte 6:11.

20, 21. (a) I gber takerada ne ér u wase u u eren nyi kwagha? (b) Ka mlu u ken uikyangen ga u nyi Mbakristu ve lu a mini, man gba u se er tom a ian i se lu a mi ne nena?

20 I nger takerada ne sha gbenda u ua wase u ú zua a iember ne shi ú lu a imoshima i wang sha shighe u a mase shin u a tim tar u Satan u ú ngee a mbamzeyol ne yô. Nahan cii kpa, takerada ne ôr se hanma tindi man kwaghwan u a lu ken Bibilo u i gbe u ú hen sha mi shi ú kura un ken akaa a u eren ayange ayange la ga. Heela tseegh ga, de veren ishima wer saa i ôr u hanma kwagh wang sha akaa i gbe u ka imoshima you ia tese u kwagh u ú er la ga. I gber takerada ne ér u̱ wase u tsaase imoshima you sha u henen fan er ú eren tom sha Mkaanem ma  Aôndo ken uma wou ayange ayange yô. “Tindi u Kristu” ngu er Tindi u Mose u yange i nger hanma kwagh u ior vea eren dike dike la nahan ga; mba ve eren sha “tindi u Kristu” la yô gba u vea hemba eren kwagh sha imoshima ve man akaawan a Aôndo kpaa. (Mbagalatia 6:2) Sha nahan yô, Yehova na Mbakristu ian i vesen i eren kwagh sha tseeneke ve. Nahan kpa, Mkaanem nam umbur se ér mayange je mlu wase u ken uikyangen ga la “a̱ de gem a̱ hingir [se] kwagh u yisan ifer a mi ga.” (1 Peteru 2:16) Kpa mlu u uikyangen ga u Aôndo a ne se ne gema ka ian i vesen i se fatyô u tesen ser Yehova doo se ishima yô.

21 Aluer u ngu eren msen kpoghuloo shi henen sha gbenda u ú dondo akaawan a Bibilo ve a hemba doon shi ú ngu dondon a yô, ú za hemen u soon Yehova kpishi er yange u fa un hiihii la ve kwagh na doo u ishima nahan. Nahan ú tsaase “mkav u ken ishima” you la, gadia ú fa u ‘eren tom’ a mkav ne. (Mbaheberu 5:14) Imoshima you i Bibilo i tsaase i ne ia wasen we sha akaa a u eren ayange ayange la. Ia wase u ú tsua u eren akaa a sha ishima i Teru u a lu sha la vough er ortesen or gbenda la nahan. Ka kwagh u ú er ve ú za hemen u lun ken dooshima u Aôndo je ne.

^ par. 5 Ken Ruamabera u ken zwa Heberu cii i nger ishember i “imo i ken ishima” la ijiir i môm tsô kpaa ga. Nahan kpa, kwagh u i er heen ne tese wang ér ka kwagh u imo i ken ishima i lu ôron ye. Ashighe agen ka a ôr kwagh u “ishima” yô, i lu ôron kwagh u mlu u or u ken atô la. Nahan yô kwagh u Yobu u i er heen ne, man shi akav agen kpaa ôr kwagh u imoshima i í lu vegher u mlu u or u ken atô la. Ishember i í gem ér “imo i ken ishima” la ngi ken Ruamabera u Mbakristu u ken zwa Grika la kuma er kwa 30 nahan.

^ par. 8 Bibilo tese ér imoshima i wang ngi lu shami hanma shighe cii ga. U tesen ikyav yô, Paulu ngise kaa ér: “M fa ma ityôkyaa sha iyol yam ga, kpa heera tseegh yô, nam u me lu a ishô ga. Ka Ter A lu timen kwagh wam, kuren un ye.” (1 Mbakorinte 4:4) Mbatôvon Mbakristu a ican je kpa ashighe agen ka ve eren nahan a imoshima i wang, ve henen ér Aôndo lumun a kwagh u ve lu eren la. Paulu kpa ngise lu imbaor ne. Nahan yô, doo u imoshima yase ia lu wang sha ishigh yasegh man sha ishigh ki Aôndo kpaa.—Aerenakaa 23:1; 2 Timoteu 1:3.

^ par. 10 Mbatwerev kaa ér mbahunden msôrom vea fatyô u man msôrom akuma akuma ga; hen ve yô, inja i u man msôrom akuma akuma yô ka u den a de ma kuaa.