Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 NGEREN U SEER

Tuta u Civir, Ishangen i Haan man Tom u Gomoti

Tuta u Civir, Ishangen i Haan man Tom u Gomoti

Tuta u civir. Mbashiada mba Yehova na jighjigh ér u ngurum inya sha ishigh ki tuta shin civir ú, kwagh u ashighe kpishi ka i er zum u i we icam i wuese tar i bee la ka ieren i kwaghaôndo i civir ma Tar shin ior mba ve lu hemen u la, ka i̱ wuese Aôndo ga. (Yesaia 43:11; 1 Mbakorinte 10:14; 1 Yohane 5:21) Orhemen ugen u yange soo ér i de civir Aôndo ga kpa i civir un yô lu Tor Nebukadinesar u tar u Babilon u ngise la. Tor u ageegh ne yange soo u tesen ior tahav nav man er un lu a gbashima sha kwagh u kwaghaôndo kpishi yô, nahan a tim eev mbu vesen, maa gba kighir ior nav ér vea ungwan ityogholough mbi lun er icam i wuese eev mbura yô, ve gure inya ve civir mbu. Nahan kpa agumaior a Mbaheberu atar venda ér vea gure mbu inya ga, shin er i kaa ér a wua ve nahan kpa. Ve yô, lu Saderaki man Meshaki man Abedinego.—Daniel Ityough 3.

Sha ayange ase ne kpa, or u timen sha akaa a mbayiase ugen mba yer un ér Carlton Hayes, a kaa ér, “ka tuta u lu ikyav i vesen i jighjigh u nan u mbacivir tar ye man ka u ve civir kpôô kpôô ye. Ka a karen a tuta yô, nomso ve bugh ader sha ityou kera; mbangeren atsam nger atsam kpishi a wuese tuta, mbayev kpa wa atsam a kwaghaôndo a civir u.” Shi a kaa ér mbacivir tar mba a “umemyol” vev, er ken tar u America nahan, icighan iyange i memen ve ka uwer u Julai ayange Anyiin, shi mba a “uicighanmbaiorov man anomaior” kpaa kua “utempel” shin “iwunaakombo” ve. Zum u  tar u Brazil lu eren iniongo igen yô, orvesen u hemen akumautya kaa ér: “Ior mba civir tuta . . . vough er i civir Tar nahan.” Ngise takerada ugen u i yer ér The Encyclopedia Americana la kaa ér, sha kpôô yô, “tuta ka icighankwagh, vough er terankon nahan.”

Shi semberee ne takerada shon u se ter sha heen ne kaa ér atsam a wuese tar “ka gbenda u civir tuta kpôô kpôô man ashighe kpishi mba wan atsam ne ka ve sôn Aôndo ér a kura ve shin mbahemenev vev.” Nahan kwagh u Mbashiada mba Yehova ve kaa ér uiniongo mba wuese tar mba ve kou tuta u civir man atsam a wuese tar ker la ka uiniongo mba kwaghaôndo la ka mimi. Takerada ugen u i yer ér The American Character la ôr kwagh u mvende u mbayev mba Mbashiada mba Yehova mba ken tar u Amerika yange ve venda u sughun tuta shi ve venda u tôndon zwa ér vea civir u ken imakeranta la, ér: “Se mase nengen wang er atsam a i we ayange ayange ne a lu kwagh u kwaghaôndo yô, gadia ajir kpishi a i er ken Atejir u Tamen la kpa tese nahan.”

Er Mbashiada mba Yehova ve vende u nyôron iyol ken uiniongo mba ve nenge ér Bibilo venda la nahan kpa, mba puun mbagenev mba ve tsough u eren ve la ga. Shi mba ne tuta icivir sha ci u ve fa er u lu ikyav i ugomoti mba ve lu “tahav mbu [se] lu mbu sha ikyev,” man er ve lu ‘mbatomov mba Aôndo’ yô. (Mbaromanu 13:1-4) Sha nahan yô, Mbashiada mba Yehova mba dondon kwagh u i we ve ér ve eren msen “sha ci u utor man ve mba i ver ve sha aan a icivirigh” la. Awashima wase yô ka “sha u se̱ tema bem bem, ayôôso a̱ de lu ga, ken mciviraôndo kua mlu u sha inja sha inja sha hanma gbenda cii.”—1 Timoteu 2:2.

Ishangen i haan. Mbakristu mba mimi mba puun ior mbagenev sha ci u ve tsua u haan ishangen yum ga. Mba vende a ior ér ve de haan ishangen ga ze, shi mba taver ior mba i hee ve ishangen ve lu hemen la ityough kpaa ga. Nahan kpa mayange mba we ave sha akaa a patii a tar ne ga. (Mateu 22:21; 1 Peteru 3:16) Kpa Mbakristu mba ve lu ken ityar i ishangen i haan i lu kwagh u hange hange shin i nengen mba ve ze hen ijiir i haan ishangen ga la ér ka ior mba van a mgbe ijime yô vea er nena? Aluer Mbakristu mba ve tagher a imba kwagh ne umbur er Saderaki man Meshaki kua Abedinego yange ve za hen pev u Dura, henpe Nebukadinesar tim eev la yô, kwagh ne una wase ve vea tsua u zan hen ijiir i haan ishangen la aluer imoshima ve na ve ian i zan yô. Nahan kpa, doo u  vea wa ikyo sha er vea vihi mtil u ve til paleghaa a tar la ga yô. Doo u vea hen sha akaawan a ataratar ne:

  1. Mbadondon Yesu mba “ior i tar ne ga.”—Yohane 15:19.

  2. Mbakristu tile sha ityough ki Kristu man Tartor na.—Yohane 18:36; 2 Mbakorinte 5:20.

  3. Tiônnongo u Kristu jimin cii ngu a jighjigh u nan môm, shi dooshima u Kristu la na mba ken tiônnongo cii mba ken mzough.—1 Mbakorinte 1:10; Mbakolose 3:14.

  4. Aluer i haa or ishangen man nan hemen yô, hanma kwagh u nan er cii mba ve hee nan ishangen la kpa mba uwegh sha mi.—Nenge kwaghwan u a lu ken 1 Samuel 8:5, 10-18 man 1 Timoteu 5:22 la.

  5. Zum u Mbaiserael kaa ér i ver ve tor u vea nengen a nan yô, Yehova kaa ér kwagh u ve er la ka ikyav i tesen ér ve venda un.—1 Samuel 8:7.

  6. Gba u Mbakristu vea ôr kwagh vangertiôr zum u ve lu pasen mbapatii kwagh u Tartor u Aôndo yô.—Mateu 24:14; 28:19, 20; Mbaheberu 10:35.

Tom u gomoti. Ken ityar kpishi, ior ka vea venda u nyôron shoja yô, Gomoti a kaa ér ve er ma tom u gomoti sha anshighe kpuaa. Aluer se tagher a imba kwagh ne yô, doo u se er msen sha mi kpoghuloo, alaghga je yô se lam vea Orkristu u nan civir Aôndo ica i gbe yô. Se tôvon sha kwagh ne vighe vighe yô, se tsua u eren kwagh u imoshima yase i tese se la.—Anzaakaa 2:1-5; Mbafilipi 4:5.

Mkaanem ma Aôndo kaa a vese ér se̱ “ungwan imo i mbatarev man mbautahav man mba ve nengen sha akaa [la], . . . [se̱] wa iyol [se] kegh a kegh sha u eren hanma tom u dedoo, . . . [se̱] lu a ishima i legh legh.” (Titu 3:1, 2) Sha nahan yô, doo u se pine ayol a ase mbampin mban: ‘Aluer m lumun u eren tom u gomoti u i kaa ér m er ne nahan, me lu wan ave sha akaa a taregh shin me nyôr iyol ken kwaghaôndo u aieghe?’ (Mika 4:3, 5; 2 Mbakorinte 6:16, 17) ‘Aluer m lumun tom ne nahan, a taver mo u eren ityom yam i ken Kristu shin me kera fatyô u eren i ga kuaa shinii?’ (Mateu 28:19, 20; Mbaefese 6:4; Mbaheberu 10:24, 25) ‘Aluer m ngu eren tom ne nahan, me zua a shighe u seer eren Aôndo tomoo, alaghga je yô, eren tom u pasen kwagh hanma shighe laa?’—Mbaheberu 6:11, 12.

 Aluer imoshima i Orkristu kaa a nan ér guda nana er tom u gomoti a u nyôron purusu yô, Mbakristu mbagenev ve de puun nan sha kwagh u an tsough la ga. (Mbaromanu 14:10) Shi aluer nan nenge ér nana fatyô u eren tom la ga, guda i wa nan ken purusu kpa, mbagenev ve de puun nan ga.—1 Mbakorinte 10:29; 2 Mbakorinte 1:24.