“Zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh.”—ANZAAKAA 13:20.

1-3. (a) Bibilo pase mimi ugen u a lu myer ga nena? (b) Se er nan ve se tsua azende a aa tese se aeren a dedoo?

SE FATYÔ u kaan ser ior mba er soso nahan; hanma zar kwagh u i we soso shimi cii yô, ka a nôngo u kuran u. Ior mba ngôôr dondon aeren man atindi kua mlu u azende a ve a ishima ishima la ga, ashighe agen je yô ka ve er kwagh ne a mfe ve shio.

2 Bibilo pase mimi ugen u a lu myer ga yô, ér: “Zende a mbafankwagh imôngo, nahan we kpaa ú hingir orfankwagh, kpa ijende i abumeaior yô, ia zua a ican.” (Anzaakaa 13:20) Ijende i i er kwagh u i ken injakwagh ne gban kan di u fan or tsô ga. Ishember i “zende a” mbafankwagh la tese kwagh u a lu zan hemen yô. * Takerada ugen u pasen asember a ken Bibilo ôr kwagh u ivur ne ér: “Saa or nana doo u ishima shi u var a nan ve u zende a nan ye.” Sha mimi yô, ú nenge wer se mba a isharen i kaven ior asev mba ve doo se ishima la ga he? Er se lu ishima i môm a mba ve doo se ishima la yô, vea fatyô u tesen se akaa a dedoo shin a bo.

3 Aluer se soo u lun ken dooshima u Aôndo yô, gba kpee u se kôr ijende a ior mba vea tese se akaa a dedoo yô. Se er kwagh ne nena? Se er kwagh ne sha u soon ior  mba ve doo Aôndo ishima la, inja na yô ka u yan ikyar a azende a Aôndo. Kpa hen ase sha kwagh ne yôô: U hen wer ka ior mba ve lu a aeren a Yehova a soo la ú kôr ijende a ve ve, a hemba doon ga he? De se tôv se fa nen ambaaior a a doo Aôndo ishima la. Ka zum u se fa mnenge u Yehova a wanger se la ve se fatyô u tsuan azende a dedoo ye.

MBA VE DOO AÔNDO ISHIMA LA

4. Yehova ngu a ian i tsuan mba vea lu azende a na sha ci u nyi, man er nan Yehova yange yila Aberaham ér ‘huror Wama’?

4 Yehova gbe tsuan hanma or tsô ér nana lu ijende na ga. U hen wer ngu a ian i tsuan or u nana lu ijende na gaa? Ngu a mi, gadia ka un a lu Ter u Hemban sha won ye, man u yan ikyar a na la ka ian i hemban cii. Nahan ka unô Yehova a tsough ér ve lu azende a na? Yehova kporom hen mba ve suur sha a na shi ve ne un jighjigh a ishima ve cii la. Nenge ikyav sha tertamen Aberaham, u i fa un sha jighjigh na u taver la. Aôndo yange kaa a Aberaham ér a kôr wan na a na un nagh a mi; Kanyi ikyaren a kar jighjigh u nan u ma ter a mi ve ia kuma sha ingini? * Er Aberaham wa iyol u eren kwagh ne yô, a fatyô u kaan ér a “na nagh sha Isaka,” gadia a na jighjigh taveraa ér “Aôndo ngu a agee a nderen un shin mbakpenev je kpaa.” (Mbaheberu 11:17-19) Er Aberaham tese imba jighjigh u nan man ikyo i wan ne yô, Yehova yila un sha dooshima ér “huror Wam.”—Yesaia 41:8; Yakobu 2:21-23.

5. Yehova nengen mba ve ongo imo na sha mimi la nena?

5 M-ongo u ungwan imo i Yehova la gba un kwagh  je zua ga. Ka mba ve kegh iyol u ungwan un a hanma kwagh ugen cii la ve doo un ishima ye. (2 Samuel 22:26) Er se vande henen ken Ityough ki hiihii ki takerada ne nahan, mba ve tsough u ungwan imo i Yehova sha mimi sha ci u a doo ve ishima la, mba un a inja kpen kpen. Anzaakaa 3:32 kaa ér: “Mzough Na yô, ngu a mbaperapera.” Yehova lôhô mba ve dondon atindiakaa a na la cii ér: Ve va tsa ken “tenti” na, inja na yô ve va civir un, shi a na ve ian i eren msen hen a na hanma shighe cii.—Pasalmi 15:1-5.

6. Se tese ser Yesu doo se ishima nena, man Yehova nengen mba Wan na a doo ve ishima la nena?

6 Yehova soo mba Yesu, Wan na u môm-môm a doo ve ishima la. Yesu kaa ér: “Aluer Mea doo or ishima yô, nana kuran kwaghôron Wam; Terem kpaa nana doo Un ishima; Sé va her a nan Sé va er ijiir i tsan her a nan kpaa.” (Yohane 14:23) Se tese ser Yesu doo se ishima nena? Ka sha u kuran atindi a na, kua tindi u a we ér se pase loho u dedoo shi se gema ior ve hingir mbahenen la kpaa. (Mateu 28:19, 20; Yohane 14:15, 21) Shi se tese ser Yesu doo se ishima sha u ‘dondon Un ijime’ shi kaven un sha mkaan man sha ieren cii. (1 Peteru 2:21) Ka i doo Yehova a iniôngon i ior mba Wan na a doo ve ishima nahan ve tsough u dondon un ijime la.

7. Doo u se ya ikyar a azende a Yehova sha ci u nyi?

7 Aeren agen a Yehova a soo ér azende a Na a lu a mi yô, ka jighjigh man ieren i mimi man ikyo i wan man u soon Yesu kua igbenda na. Doo u hanma wase nana pine iyol i nan ér: ‘Ior mba m zenden a ve la mba a aeren ne shi mba dondon igbenda i Yesu ne kpa? M ya ikyar a azende a Yehova vee?’ Doo u se ya ikyar a azende a Yehova. Ior mba ve lu a aeren a Aôndo shi ve pasen loho u dedoo u Tartor sha gbashima la vea fatyô u benden a vese sha gbenda u dedoo, nahan ishima ia seer taver se u eren ishima i  Aôndo.—Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Ka An Nan Lu Ijende i Dedoo?” la, ngu sha peeji 29.

KWAGH U IKYAV IGEN KEN BIBILO I TESE SE YÔ

8. Kanyi i hembe doon we ken ikyaryan i (a) Naomi vea Rutu? (b) agumaior a Mbaheberu a atar laa? (c) Paulu vea Timoteu?

8 Ruamabera ngu a akav kpishi a ior mba yange ve kôr ya ikyar a ior mba dedoo ve ve zua a mtsera yô. I̱ ôr kwagh u ikyaryan i Naomi vea kwase u wan na Rutu man kwagh u agumaior a Mbaheberu atar, a a lu kangenaa ken tar u Babilon la man ikyaryan i Paulu vea Timoteu. (Rutu 1:16; Daniel 3:17, 18; 1 Mbakorinte 4:17; Mbafilipi 2:20-22) Kpa de se nenge nen sha ikyav igen i i dugh tseer tseer yô: ka ikyaryan i Davidi vea Yonatan je la.

9, 10. Davidi vea Yonatan yange ve ya ikyar sha ci u nyi?

9 Bibilo kaa ér Davidi yange woo Goliati yô, “ishima i Yonatan maa zua a ishima i Davidi. Davidi doo Yonatan ishima je er ka uma na iyol na nahan.” (1 Samuel 18:1) Lu hen shighe ne ijende ve hii ye, man er Yonatan lu tamen a Davidi ica nahan kpa, ijende ve ne taver her zan zan Yonatan kar kpen ken uitya. * (2 Samuel 1:26) Lu nyi i na ve ijende i iorov mba uhar mban taver nahana?

10 Lu mdoo u Aôndo doo Davidi man Yonatan ishima man isharen i ve lu a mi i civir un sha mimi la yange na ve ve doo ayol a ve nahan ye. Iorov mba uhar mban cii lu a isharen i eren ishima i Aôndo. Hanma ve yô nan lu a ieren i i doo ugen la ishima yô. Alaghga lu ishimataver man gbashima u gumor Davidi lu a mi ve sue iti i Yehova a mciem shio la doo Yonatan ye. A shi nan kpa Davidi yange  na organden ne icivir, sha ci u a sue mserakaa u Yehova shi hemba wan kwagh u Davidi ikyo a u na iyol na. U tesen ikyav yô, nenge kwagh u Yonatan yange er shighe u Davidi ule kpishi zum u a yevese Tor Saulu, ter u Yonatan a yem ken taaikyôngo la. Yonatan tese ieren i mimi sha gbenda u kpilighyol kpen kpen, a mough a “za hen Davidi . . . za taver un ishima ken Aôndo.” (1 Samuel 23:16) Nenge er  yange a saan Davidi iyol zum u ijende na i ishima ishima ne va taver un ishima yô! *

11. Ikyav i Yonatan man Davidi la tese u nyi sha kwagh u kôron ijende?

11 Ikyav i Yonatan vea Davidi ne i tese se nyi? Kwagh u vesen u ikyav ve ne i tese se yô ér, doo u mba ve ye ikyar la vea lu a aeren a a tese ér mba dondon atindiakaa a Aôndo yô. Ka sea ya ikyar a ior mba se civir Aôndo imôngo, mba ve eren akaa a dedoo shi ve lu a isharen i civir Aôndo sha mimi er se nahan yô, se taver ayol a ase asema shi se  maa ayol a ase kpaa. (Mbaromanu 1:11, 12) Se fatyô u zuan a azende a soon Aôndo nahan ne ken atô u ior mba se civir Yehova imôngo la. Kwagh ne tese ér doo u se ya ijende a hanma or u nan ve mbamkombo ken Iyou i Tartor yôô? Ka nahan keng ga.

ER U TSUA AZENDE A OU YÔ

12, 13. (a) Doo u se her a her ior mba se kôr ijende a ve kua mba ve lu Mbakristu a vese imôngo je kpaa sha ci u nyi? (b) Ka mzeyol u nyi atôônanongo a sha derianyom u hiihii la tagher a mini, nahan Paulu ta ve icin taveraa ér nyi?

12 Ken tiônnongo je kpa doo u se tsua a tsua azende ase, ka nahan man se ya ikyar a ior mba vea wase se se za hemen u civir Aôndo ye. Kwagh ne a de kpiligh se iyol ga. Sha ci u ka i tôô Mbakristu mbagenev ken tiônnongo shighe gôgônan u vesen hingir mbacivir Aôndo mba taver, vough er kon ka ua ume atam kpa agen a via fele ga nahan. Nahan hanma tiônnongo yô ngu a Mbakristu kposo kposo mba ve lu civir Aôndo sha aaven kposo kposo yô. (Mbaheberu 5:12–6:3) Nahan kpa, se mba we ishima a mba ve lu hegh shi ve taver ga la shi se mba tesen ve dooshima kpaa, gadia se soo u wasen ve ve vese ve taver ken mcivir u Aôndo.—Mbaromanu 14:1; 15:1.

13 Alaghga ashighe agen a gba u se er teghelee sha kwagh u yan ikyar a ior ken tiônnongo. Alaghga mbagenev vea eren aeren a dang. Mbagenev di alaghga vea lu a ieren i gban ahon sha kwagh. Mbamzeyol mban yange ve lu ken atôônanongo a sha derianyom u hiihii la kpaa. Shin er mbakpishiv lu civir Aôndo sha mimi nahan kpa, mbagenev lu a anza a dedoo ga. Er mbagenev ken tiônnongo u ken Korinte lu dondon atesen a Mbakristu ga yô, apostoli Paulu ta ve icin ér: “De tsughun nen ayol a en ga, ujende mba bov mba vihin mbamlu mba dedoo.” (1 Mbakorinte 15:12, 33) Paulu yange ta Timoteu icin ér ken atô u mba ve lu Mbakristu a na imôngo la je kpa, mbagenev vea lu eren  aeren a injaa ga. Nahan a wa Timoteu kwagh ér a palegh amba la, a de ker ijende a ve ga.—2 Timoteu 2:20-22.

14. Icin i Paulu ta sha kwagh u azende la ia wase se nena?

14 Se dondo icintan i Paulu ne nena? Se dondo i sha u palegh hanma or u nana fatyô u vihin mbamlu asev mba dedoo cii, a lu or u ken tiônnongo shin u ken tiônnongo ga kpaa. (2 Mbatesalonika 3:6, 7, 14) Gba u se kura ikyaryan yase vea Yehova. Umbur wer, se mba er soso nahan, ka se nôngo u dondon aeren a ior mba se biishi a ve la. Aluer se kôr ijende a ior mba lun a aeren a bo yô, vea tese se akaa a dedoo ga, vough er se fatyô u mirin soso shin msôô henen ser una kura mngerem ga nahan.—1 Mbakorinte 5:6.

U fatyô u zuan a azende a dedoo ken atô u ior mba ne civir Aôndo imôngo la

15. U er nan ve u zua a azende ken tiônnongo a a soo u civir Yehova?

15 Kwagh u doon yô, aan nga kpishi a se fatyô u zuan a azende a dedoo ken mba se civir Aôndo a ve imôngo la yô. (Pasalmi 133:1) U er nan ve u kôr ijende a or ken tiônnongo, u nan lu nôngon kpoghuloo ér nana za hemen u civir Yehova sha mimi? Er u lu nôngon wer u lu a aeren a a doo Aôndo ishima la, mbagenev mba ve lu a isharen i eren nahan la vea kporom ikyua a we. Heela tseegh ga, gba u ú ker gbenda u kôron ijende a ior mbahev. (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér “Er Se Zua a Azende a Dedoo Yô” la, ngu sha peeji 30.) Ker mba ve lu a aeren a u soo u lun a mi la. Dondo kwaghwan u ken Bibilo u a kaa ér “bugh nen ishima” la, nahan ker azende a ou ken atô u mba ne civir Aôndo imôngo la, vea lamen ijô kposo kposo shin vea due ken ityar kposo kposo shin gado ve una kaha a u wou je kpaa. (2 Mbakorinte 6:13; 1 Peteru 2:17) De biishi a mbakov wou tseegh ga. Umbur wer Yonatan yange lu tamen a Davidi ica je. Mbabeenyol mba a mfe kpishi, nahan vea fatyô u tesen azende a ve akaa a doon kpishi shi nan ve kwaghfan kpaa.

SHIGHE U Ú TAGHER A MBAMZEYOL YÔ

16, 17. Aluer or u se civir Aôndo imôngo er kwagh u vihin se yô, se gba num se undu tiônnongo ga sha ci u nyi?

16 Er ior mba ken tiônnongo ve dugh sha ajiir kposo kposo  shi ve lu a anza kposo kposo yô, ashighe agen mbamzeyol ka ve lu. Alaghga or u se civir Aôndo imôngo nana ôr kwagh shin nana er kwagh u a doo se ga yô. (Anzaakaa 12:18) Ashighe agen mbamzeyol mban ka ve za hemen sha ci u mbamlu asev mba kposo kposo gayô iyongo zua se a or shin mbamnenge asev sha kwagh zua ga. Nahan doo u mbamzeyol mban vea na se nôngo gbev se undu tiônnongo? Aluer Yehova doo se ishima sha mimi shi mba ken tiônnongo kpa doo se ishima yô, kwagh a er nahan ga.

17 Yehova, un a gbe se shi a kor se la kuma u una doo se ishima shi se civir un a ishima yase cii. (Mpase 4:11) Kwagh ugen yô, gba u se sue tiônnongo u Yehova a lu yaren tom a mi la kpaa. (Mbaheberu 13:17) Nahan aluer or u se civir Aôndo imôngo nan er kwagh u vihin se shin nan er kwagh sha ishima yase ga kpa, se gba num se undu tiônnongo ga. Sha ci u nyi? Sha ci u ka Yehova a er kwagh u vihin se ga.  Yehova doo se ishima nahan mayange dooshima la una na se gema ijime a Yehova man ior nav ga!​—Pasalmi 119:165.

18. (a) Se er nan ve bem una za hemen u lun ken tiônnongo? (b) Aluer se nenge a ityôkyaa i den or kwaghbo u nan er se man se de nan yô, se zua a averen a nyi?

18 Mba se civir Yehova a ve imôngo la doo se ishima, sha nahan yô se mba keren ser bem a lu ken tiônnongo. Yehova veren ishima ér mba ve doo un ishima la ve eren hanma kwagh a mshi shio ga, nahan se kpa doo u se ver ishima ser ve eren hanma kwagh a mshi shio ga. Dooshima wasen se u cirin akaabo a kiriki, gadia se fa ser se cii se yina shi se mba eren akaabo kpaa. (Anzaakaa 17:9; 1 Peteru 4:8) Dooshima wasen se u ‘den ayol a ase kwaghbo.’ (Mbakolose 3:13) Ashighe agen ka i taver u dondon kwaghwan ne kpen kpen. Aluer se de mbamhen mba bov ya tor ken a vese yô, ishima ia hemba lun se u wan kwagh ishima a or, nahan a lu se inja er ishimavihin yase la ngi tsahan or u nan er se kwaghbo la nahan. Kpa jighilii yô, aluer se wa kwagh ishima a or yô, ka iyol yase jim jim se lu eren i ican ye. Aluer se nenge a ityôkyaa i den or kwaghbo u nan er se la man se de nan yô, se zua a averen kpishi. (Luka 17:3, 4) Se zua a bemshima shi bem una lu ken tiônnongo man u hemban je cii yô, se kura ikyaryan yase vea Yehova.—Mateu 6:14, 15; Mbaromanu 14:19.

SHIGHE U SE FATYÔ U PALEGH MBA SE CIVIR AÔNDO A VE IMÔNGO YÔ

19. Ka akaa a nyi nahan aa na ve a hingir hange hange u se kera zuan imôngo vea ma or u ken tiônnongo ga?

19 Ashighe agen yô, alaghga a kaa a vese ér se palegh ma or ken tiônnongo. Kwagh ka á lu nahan zum u i dugh or ken tiônnongo kera sha ci u nan ngu peren atindi a Aôndo sha apera yô, shin zum u or vende jighjigh u nan, nan lu tesen atesen a aiegh shin nan undu tiônnongo a ishima i nan yô. Mkaanem ma Aôndo kaa a vese wang ér se “de zough”  a imba or la ga. * (1 Mbakorinte 5:11-13; 2 Yohane 9-11) Sha mimi yô, a taver kpishi u palegh or u alaghga nan lu ijende yase shin or u hen tsombor wase. Nahan kpa doo u se tile dông, se tese ser mcivir u Yehova man atindi a na a perapera la hemba se hanma kwagh ga he? Umbur wer u ungwan imo i Yehova la hemba un hanma kwagh cii.

20, 21. (a) Mserakaa u dughun or ken tiônnongo la ka kwagh u Yehova a ne se sha dooshima sha ci u nyi? (b) Er nan ve i doo u se tsua azende ase sha kwaghfana?

20 Sha kpôô yô, mserakaa u dughun or ken tiônnongo kera la ka kwagh u Yehova a ne se sha dooshima yô. Er nan ve i lu nahana? U dughun orsholibo u nan vende u geman ishima ken tiônnongo kera la tese ér icighanti u Yehova doo se ishima man atindiakaa a na kua Yehova iyol na kpaa. (1 Peteru 1:15, 16) Ka a dugh orsholibo ken tiônnongo kera yô, kwagh la a kura tiônnongo. Kwagh ne ka a kura mbagenev mba ken tiônnongo mba ve lu civir Aôndo sha mimi her la sha ikyev i azende a bo man mba eren asorabo sha apera, nahan ve za hemen u civir Yehova a ishima i wang, ve fa je ér tiônnongo ka ijiir i waren ken botar ne. (1 Mbakorinte 5:7; Mbaheberu 12:15, 16) Tsaha ne shi ka u tese ér or u nan er isholibo la kpa nan doo se ishima. Alaghga tsô ka cii kwagh u i gbe u a er ve ishima ia ta nan kwe nana sôr inja i nan nana hide hen Yehova je la.—Mbaheberu 12:11.

21 Sha mimi yô, se fatyô u nyiman kwagh ne ga: Azende ase aa fatyô u benden a vese. Nahan yô, doo u se tsua azende ase sha kwaghfan. Aluer se ya ikyar a azende a Yehova shi se soo mba ve doo Aôndo ishima la yô, se lu a azende a hemban doon cii. Akaa a vea tese se la aa wase se se seer kangen ishima u eren akaa a doon Yehova ishima.

^ par. 2 Ishember i ken zwa Heberu i i gem ér “ijende i” la i gema i ajiir agen ér u “lun huror” man u “yan ikyar.”—Mbaajiriv 14:20; Anzaakaa 22:24.

^ par. 4 Shighe u Yehova kaa a Aberaham ér a na un nagh sha wan na la a tsengatesen kwagh u nagh ku un iyolna una na sha Wan na u môm-môm la. (Yohane 3:16) Yehova yange de ér Aberaham a wua wan na ga, nahan a gema a tese un nomiyôngo ér a kôr a na un nagh sha ityough ki Isaka.—Genese 22:1, 2, 9-13.

^ par. 9 Davidi lu “wanye” shighe u wua Goliati la; shighe u Yonatan kpe la Davidi kuma er anyom 30 nahan. (1 Samuel 17:33; 31:2; 2 Samuel 5:4) A shi nan kpa Yonatan yange kpe sha anyom 60, alaghga lu tamen a Davidi je kuma er anyom 30 nahan.

^ par. 10 Takerada u 1 Samuel 23:17 tese ér Yonatan yange ôr akaa ataan a taver Davidi ishima: (1) A kaa a Davidi ér a de cie ga. (2) A taver Davidi ishima ér Saulu una nôngo nan kpa una kan shio u wuan un. (3) A umbur Davidi ér una tema tor er Aôndo tôndo zwa a na nahan. (4) A bum a Davidi ér una za hemen u suen un sha mimi. (5) A kaa a Davidi ér Saulu kpa fa er un te ikyaa a Davidi yô.

^ par. 19 Wea soo u seer fan er u eren kwagh a mba i dugh ve ken tiônnongo shin ve undu tiônnongo a ishima ve la yô, nenge Ngeren u Seer u a lu a itinekwagh ér, Er i Doo u Se Eren Kwagh a Or u i Dugh Nan ken Tiônnongo Kera Yô la.