Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 5

Er Se Palegh Aeren a Tar Ne Yô

Er Se Palegh Aeren a Tar Ne Yô

‘Ne mba ior i tar ne ga.’—YOHANE 15:19.

1. Lu nyi Yesu ôr hen tugh mbu kpernan i wua un laa?

YESU yange ôr kwagh hen tugh mbu kpernan i wua un la, u a tese ér ishima yange i za un iyol tsung sha akaa a aa va er mbadondon un yô. Nahan Yesu er msen hen Ter na u sha la sha kwagh ne, wener: “M ngu eren msen Mer: Kura ve shin tar ne kera ga, kpa M ngu sônon Mer kura ve sha ifer. Ve mba ior i tar ne ga, er Mo kpaa M lu or u tar ne ga nahan.” (Yohane 17:15, 16) Msen u Yesu er a ishima na i môm ne tese ér mbadondon un doo un ishima kpishi shi tese kpaa ér mkaanem ma Yesu vande ôron a ve mbagenev hen tugh mbu shon ér, ‘ne mba ior i tar ne ga’ la lu mkaanem ma hange hange. (Yohane 15:19) Sha mimi yô, hange Yesu u mbadondon un ve lu paleghaa a tar ne!

2. Ka “tar” u nyi Yesu yange ter ken kwaghôron na laa?

2 Ishember i “tar” i̱ Yesu a ter ken ivur ne la ka uumace mba ve vende u civir Aôndo la cica cii, mba Satan a hemen ve shi a tsar ve ieren na i wan iyol na ikyo tseegh la kua imanger na kpaa la. (Yohane 14:30; Mbaefese 2:2; 1 Yohane 5:19) Sha mimi yô, or u nan ‘ye ikyar a tar’ shon ne cii yô, nan ngu “ihyom a Aôndo.” (Yakobu 4:4) Nahan kpa, a er nan man mba i sar ve u lun ken dooshima u Aôndo vea lu shin tar kpa vea gema a lu paleghaa a u? Se time nen sha igbenda itian i se er kwagh ne yô: (1) se er kwagh ne sha u suen Tartor u Aôndo u Kristu a lu hemen la sha mimi shi nyôron iyol ken pati u tar ne ga, (2) sha u palegh jijingi u taregh, (3) sha u wuhan iyol akuma akuma (4) sha u veren ishe yase dedoo man (5) sha u huwan ikyav mbi utyav mbi ken jijingi la iyol.

 SUE TARTOR U AÔNDO SHI LU PALEGHAA A TAR

3. (a) Yesu yange nenge pati u ior eren sha ayange a na la nena? (b) Se fatyô u kaan ser mbadondon Yesu mba i shigh ve mkurem la mba mbaôronkwagh sha ci u Kristu sha ci u nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

3 Yesu yange hemba veren ishima u pasen kwagh u Tartor u Aôndo, ka gomoti u sha u Aôndo una ver ken hemen, Yesu una lu Tor je la, nahan mayange nyôr iyol ken pati u ior lu eren sha ayange na la ga. (Daniel 7:13, 14; Luka 4:43; 17:20, 21) Sha nahan yô, shighe u i va a Yesu hen Pontiu Pilatu, Orroma u lu Gomna la, Yesu kaa a na ér: “Tartor Wam ka u shin tar ne ga.” (Yohane 18:36) Hanma ordondon u Yesu u jighjigh yô nan ngu dondon ikyav na la sha u suen un sha mimi kua Tartor na shi yôôn angwe u Tartor shon shin tar ne. (Mateu 24:14) Apostoli Paulu ngise kaa ér: “Nahan yô, se mba mbaôronkwagh sha ci u Kristu . . . Se mba zamber a ven sha ci u Kristu ser, i̱ hime ne a Aôndo.” *2 Mbakorinte 5:20.

4. Mbakristu mba mimi mba suen Tartor u Aôndo sha mimi nena? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, MBAKRISTU MBA TSUAA MBARA WA AVE SHA AKAA A TAREGH GA la.)

4 Mbaôronkwagh sha ci u tar ve, mba ka ve lu ashe a tar ve ken tar ugen la mba we ave sha akaa a tar u ve lu ker la ga; inja na yô, mba nyer iyol ken msertar u tar la ga. Nahan cii kpa, mbalun ashe a tar ve ken tar ugen mba er kwagh sha ci u gomoti u tar ve hanma shighe. Ka kwagh u mbadondon Kristu mba i shigh ve mkurem, mba ‘tar ve u lu Sha’ la kpa ve eren je ne. (Mbafilipi 3:20) Sha mimi yô, ka tom u pasen kwagh u Tartor u ve eren kpoghuloo ne ú wase “iyôngo igen” i Kristu, i í lu iyenge umiliôn umiliôn ne u ‘himen a Aôndo’ ye. (Yohane 10:16; Mateu 25:31-40) Ve mba ve lu iyôngo igen la di mba mbaôronkwagh sha ci u Kristu mba kiriki, gadia mba  suen anmgbianev mba Kristu mba i shigh ve mkurem la. Mba i shigh ve mkurem man iyôngo igen la kohol mba ikyumile i môm, mba yôôn Tartor u Mesiya, nahan mayange mba nyer iyol ken akaa a patii a tar u eren la ga.—Yesaia 2:2-4.

5. Nongo u Kristu ngu kposo a ikyurior i Iserael i ngise la nena, man Mbakristu tese mkposo ne ken igbar nena?

 5 Mbakristu mba mimi nyôr iyol ken pati u tar ne ga sha ci u mba dondon Kristu sha mimi, kpa ka ityôkyaa cii la ga. Se mba er Mbaiserael mba ngise, mba Aôndo yange na ve tar u vea lu her la nahan ga; se mba sha tar jimin cii. (Mateu 28:19; 1 Peteru 2:9) Nahan aluer se nyôr mbamzough mba patii sha ajiir a ase yô, se fatyô u pasen ior loho u Tartor vangertiôr ga, shi se vihi mzough wase u Mbakristu la kpaa. (1 Mbakorinte 1:10) Heela tseegh ga, shighe u ityav mbi gbe yô, se lu nôngon ityav a anmgbianev asev mba nan jighjigh, mba i we se tindi ér ve doo se ishima la. (Yohane 13:34, 35; 1 Yohane 3:10-12) Ka sha ityôkyaa i dedoo ne man Yesu yange kaa a mbahenen nav ér ve de nenge ityav ga ye. Yesu kaa a ve ér mbaihyomov vev je kpa ve doo ve ishima.—Mateu 5:44; 26:52; ôr ngeren u a lu a itinekwagh ér, “M Ngu Paleghaa a Tar Kpa?” la, ngu sha peeji 55.

6. Aluer u tsegha iyol you sha ci u Aôndo yô, gba u ú eren kwagh a Shisar nena?

6 Er se lu Mbakristu yô, se tsegha ayol a ase sha ci u Aôndo, ka sha ci u ma orumace shin ma mzough shin ma tar ga. I ôr ken 1 Mbakorinte 6:19, 20 ér: “Ne kera mba kwagh wen ayol a en ga. Gadia i yam ne a yam sha ishe je.” Mbadondon Yesu mba ne “Shisar” kwagh u a lu u na yô, gadia mba ne un icivir shi mba te kpandegh shi mba ongo imo na sha akaa a vea per tindi u Aôndo ga yô, ‘Aôndo di kpaa mba ne Un akaa a a lu a na yô.’ (Marku 12:17; Mbaromanu 13:1-7) Akaa a ve ne Aôndo yô, ka tom u ve eren un la man mdoo u a doo ve ishima sha mimi shi ve ongo un a ishima i môm la. Ka a gba u vea na uma ve sha ci u Aôndo je kpa, ve er nahan.—Luka 4:8; 10:27; Aerenakaa 5:29; Mbaromanu 14:8.

PALEGH “JIJINGI U TAREGH”

7, 8. Kanyi i lu “jijingi u taregh” man ‘eren tom’ ken or nena?

7 Gbenda ugen u Mbakristu ve we ave sha akaa a taregh ga yô ka u palegh jijingi u bo u tar ne la. Paulu nger ér: “Ka jijingi  u taregh se ngohol ga, kpa ka jijingi u A dugh her Aôndo la.” (1 Mbakorinte 2:12) Shi yange nger Mbaefese washika ér: “Ne vande zenden sha mi sha inja i mlu u tar . . . ne, sha inja i tor u tahav mbu humbev, ka jijingi u a lu eren tom hegen ken ônov mba ihyembeato” la.—Mbaefese 2:2, 3.

8 ‘Humbe’ shin jijingi u taregh la ka tahav mbu i nengen a mi ga, mbu mbu mgbeghan ior ér ve hemba Aôndo ato shi mbu samber a “isharen i iyolough, man isharen i ashee” kpaa la. (1 Yohane 2:16; 1 Timoteu 6:9, 10) Jijingi ne ngu a “tahav” sha tar ne, gadia ngu a na ior ve nyôr iyol ken isharen i iyolough shi ka jijingi u ayomov u a ngee kpishi shi a samber wuee er ahumbe nahan yô. Heela tseegh ga, jijingi ne ka a ‘er tom’ ken or sha u maan aeren a vihin Aôndo ishima ken a nan kure kure, inja er ieren i or wan iyol i nan ikyo tseegh nahan, kua imanger man hua man ieren i or veren atindi a nan shi hemban ato kpaa. * Inja na yô, jijingi u taregh ne ngu a na aeren a Diabolo a hii u vesen ken ishima i or kure kure.—Yohane 8:44; Aerenakaa 13:10; 1 Yohane 3:8, 10.

9. Jijingi u taregh una fatyô u wan amise ken mhen shin asema a ase nena?

9 Jijingi u taregh ne una fatyô u wan amise ken mhen wou man ishima youwee? Een una fatyô; kpa una gba wan amise ken a we ga saa u kera ngu tsevaa ga tseegh. (Anzaakaa 4:23) Jijingi ne ka a hii u benden a or kure kure, er shighe u or nan hii u kôron ijende a ior mba i lu inja er mba a anza a dedoo kpa ve gem ve soo kwagh u Yehova ga la nahan. (Anzaakaa 13:20; 1 Mbakorinte 15:33) Shi jijingi ne una fatyô u nyôron ken a we aluer ú hii u ôron ityakerada i dedoo ga shin ú ngu nengen ufoto mba ijimbagh shin ôron akaa a mbavendan mimi ve nger sha Intanet la yô. Shi aluer u ngu nyôron iyol ken iemberyolough i dedoo ga shi u ngu gban gesa u anumbegh yô, jijingi ne una fatyô u nyôron ken a we. Jighilii yô, ma or shin  ma kwagh u a samber a mhen u Satan shin aeren a tar ne cii yô, una fatyô u tsaren we jijingi u taregh ne.

10. Se palegh jijingi u taregh nena?

10 Se palegh jijingi u taregh u bo ne, se gema se za hemen u lun ken dooshima u Aôndo nena? Se er kwagh ne sha u lumun ityesen i Yehova shi eren msen hen a na hanma shighe ser a̱ na se icighan jijingi na. Yehova hemba Diabolo kua tar u bo u ú lu sha ikyev na la ica je. (1 Yohane 4:4) Sha nahan  yô, doo u se lu ikyua a Yehova sha u eren msen hen a na kpoghuloo!

WUHAN IYOL SHI EREN HWE AKUMA AKUMA

11. Jijingi u taregh bende a gbenda u ior ve woho iyol la nena?

11 Iyolwuhan yase kua hwe u se eren la man mluyol wase una fatyô u tesen ken igbar ér se mba a jijingi u taregh shin se mba a mi ga. Ken ityar kpishi ior de u wuhan iyol sha inja, je yô ortom u ityôgh ki televishen ugen kaa ér ica a gba ga tsô se kera fa mkposo u mbaashawo a agumaukase kua kasev mba iorov ga. Mbayevkasev mba yinan anyom pue kar je kpa kwagh ne bende a ve. Ipipaabaver igen kaa ér ka ve “huwa akondo a tesen inja i dang, a tsenen iyol ve ken igbar.” Mbagenev yô ka ve wuha iyol caveraa sha gbenda u tesen ér mba mbahembanato, mba ve lu a iciviryolough ga yô.

12, 13. Ka akaawan a ken Bibilo a nyi nahan aa wase se u wuhan iyol sha injaa?

12 Er se lu mbacivir Yehova yô, se soo ser se wuhan iyol sha inja, inja na yô se wuhan iyol tsembelee, se huwan akondo a vihin ashe ga, se huwan akondo a á lu vough sha hanma kwagh u se lu eren yô. Gba u hanma shighe yô mluashe wase una tese ér se mba wuhan iyol “sha kwaghfan man akuma akuma” shi se mba a “aeren a dedoo” a i gbe u hanma or, nomso man kasev, ‘mba ve kaa ér ve mba cian Aôndo mimi vea eren’ la. Nahan kpa, kwagh u a hembe gban se ishima yô, ka u tesen mbagenev ser ka se je ne ga, kpa ka u ‘lun ken dooshima u Aôndo.’ (1 Timoteu 2:9, 10; Yuda 21) Sha kpôô yô, se soo ser hwe wase u hemban doon cii yô, i̱ “lu or u ken myer u ken ishima la . . . , ka kwagh u hemban sha mnenge u Aôndo je la.”—1 Peteru 3:3, 4.

13 Doo u se fa kpaa ser, gbenda u se wuhan iyol la ua fatyô u nan mbagenev vea nenge mcivir u mimi ér ka kwagh u dedoo shin ka u ibume. Ka a̱ ôron kwagh u ishember i ken zwa Grika i í gem ér “akuma akuma” la sha u pasen kwagh u a lu vough yô, i̱ tese icivir shin mwe u wan mbamhen gayô mnenge u  mbagenev ikyo. Nahan, awashima wase yô, ka u hemban wan imoshima i mbagenev ikyo aa ian i se hen ser se mba a mi u wuhan iyol er se nenge i doo se la. Kwagh u a hembe gban se ishima cii je yô, ka u nan Yehova icivir shi eren kwagh a ior nav kpa sha icivir, shi se soo ser se pasen ayol a ase ken akaa cii ser se mba mbatomov mba Aôndo, nahan se eren “akaa cii sha ci u icivir i Aôndo.”—1 Mbakorinte 4:9; 10:31; 2 Mbakorinte 6:3, 4; 7:1.

Iyolwuhan yam ngi ne Yehova icivir kpa?

14. Ka mbampin mba nyi nahan i doo u se pine sha kwagh u mluashe man tsembelee wase?

14 Shighe u se dugh kwaghpasen shin se lu zan mkombo u Mbakristu je yô hemba doon u se wuha iyol sha inja shi se lu tsembelee kpaa. Pine iyol you wer: ‘Mluashe wam man iceen yam ka i na ior ve haa ashe sha a moo? Ishima ka i vihi mbagenev a moo? Ian i m lu a mi i wuhan iyol sha ishima yam la hemba doon mo a u nôngon mer me kuma sha iaven i a fatyô u nan mo ityom ken nongo u Kristuu?’—Pasalmi 68:6; Mbafilipi 4:5; 1 Peteru 5:6.

15. Er nan ve Mkaanem ma Aôndo ma lu a atindi kpete kpete sha kwagh u hwe man iyolwuhan kua tsembelee wase ga?

15 Bibilo wa Mbakristu atindi kpete kpete sha kwagh u hwe man iyolwuhan man tsembelee ve ga. Mayange je Yehova soo u ngohol ian i se lu a mi i eren kwagh sha asema a ase shin sha mhen wase la ga. Kpa a soo ér se hingir mbaganden, mba ve fe u henen sha akaawan a Bibilo shi eren “tom sha mkav u ken  ishima, [mba i] hoghor ve u paven kwagh u dedoo a kwagh u bo” yô. (Mbaheberu 5:14) Man kwagh u a hembe soon je yô, ka u se eren akaa sha inja sha ci u Aôndo doo se ishima kua mbawanndor a vese kpaa. (Marku 12:30, 31) Nahan er se lu a ian i eren kwagh sha asema a ase yô, se mba woho iyol kposo kposo er se nenge i doo se la. Ka nahan ve, hanma ijiir sha tar cii i ior mba Yehova ka vea kohol akum akum sha u civir un sha iember yô, se nenge ve huwa akondo kposo kposo ye.

GBA U SE VER ISHE YASE “DEDOO”

16. Jijingi u taregh kaha a ityesen i Yesu nena, man ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol a ase?

16 Jijingi u tar ne ka jijingi u ayomov; ngu mgbeghan ior umiliôn umiliôn ér ve ker inyaregh man uyôughyôughmbaakaav sha er vea zua a msaanyol yô. Kpa, Yesu kaa ér: “Ka sha u ngeen a akaa kpishi la man or nana lu a uma ga.” (Luka 12:15)  Yesu yange lu kaan heen ér se nyumen ayol a ase akaa a injaa ga, kpa lu tesen ér ka “mba ve lu mbaibanave ken jijingi” shi ve ver ishe ve “dedoo” shin jighilii, sha kwagh môm shi akaa a ken jijingi a hembe gban ve ishima la vea zua a uma man msaanyol u mimi ye. (Mateu 5:3; 6:22, 23) Pine ase iyol you wer: ‘M na kwagh u Yesu yange tese ne jighjigh sha mimi kpa, shin mhen u “ter u aie” ngu benden a moo? (Yohane 8:44) Kwaghôron wam man mbaawashima av man akaa a a hembe gban mo ishima la kua uma wam jimin cii tese ér m ngu nyi oro?’—Luka 6:45; 21:34-36; 2 Yohane 6.

17. Pase mbamtsera mbagenev mba ior mba ve ver ishe ve jighilii ve zough a mi yô.

17 Yesu kaa ér “mfe zua a ishô sha aeren a na.” (Mateu 11:19) Nenge ase mbamtsera mbagenev mba ior mba ve ver ishe ve jighilii ve zough a mi yô. Tom u Tartor u ve eren la na ve mmem jim jim. (Mateu 11:29, 30) Mba a ishimanyian sha akaa kposo kposo ga, nahan mba yan ican ken ishima sha ci u mbamzeyol ga. (1 Timoteu 6:9, 10) Er ve we ave sha akaa kperegh kperegh ga yô, hemba mban a shighe u nengen sha icombor ve shi lun imôngo a Mbakristu mbagenev kpaa. Nahan alaghga kwagh ne una na vea hemban yaven kundu kundu. (Orpasenkwagh 5:12) Shi mba zough a msaanyol u vesen sha u nan mbagenev kwagh u ve fetyô u nan ve cii. (Aerenakaa 20:35) Shi ve ‘iv a ishimaverenkeghen’ kua bemshima man mkom kpaa. (Mbaromanu 15:13; Mateu 6:31, 32) Sha kpôô yô, averen a ve zough a mi ne doo je gande!

TÔÔ “IKYAV MBI UTYAV”

18. Bibilo ôr kwagh u orihyom wase man ayom a na kua mlu u num u se lu nôngon la nena?

18 Aôndo ngu wasen mba ve lu ken dooshima na la cii, sha er Satan una yange ve u civir un ga yô, gadia Satan soo ér Mbakristu ve de zough a msaanyol ga shi uma u tsôron kpa a kar ve. (1 Peteru 5:8) Paulu kaa ér: “Ka awambe man inyam se lu nôngon ityav a ve ga, kpa ka mbatarev man mbautahav man mba ve lu utor sha tar cii mba ime ngin ne, man ujijingi mba  aferev mba sha ajiir a Sha.” (Mbaefese 6:12) Inja i ishember i ken zwa Grika i í gem ér “ityav” la ka “wav karen” shin num u nôngon zôhôn orgen. Ishember i “mbatarev” man “mbautahav” kua “mba ve lu utor sha tar” la di gema tese ér ujijingi mba bov mba gbe tan num sha a vese côv côv ga, ve fa kwagh u ve lu eren yô.

19. Pase kwagh u a lu ikyav mbi utyaav mbi ken jijingi mbi Mbakristu yô.

19 Er uumace ve lu mbaasorabo shi ve yen nahan kpa, se fatyô u hemba ityav mbin. Se hemba nena? Se hemba aluer se “tôô . . . ikyav mbi utyaav mbi Aôndo” yô. (Mbaefese 6:13) Mbaefese 6:14-18 ôr kwagh u ikyav mbi utyaav mbin ér: “Nahan yô, tile nen, tsule nen kwange hen uya, ka mimi je la, har nen perutya iyol, ka perapera je la, man wa nen akôv shin angahar, ka mkoholyol u sha ivangeli i bem je la. Er ne lu a akaa ne cii yô, shi tôô nen akuvautya, ka jighjigh u nan je la, u né fatyô u pirin avaan a usu a orbo la a mi cii yô. Shi tôô nen agunduutya u iyôô [shin ishimaverenkeghen], ka myom je la; kua sanker u Jijingi, ka mkaanem ma Aôndo je la. Eren nen msen hanma shighe ken Jijingi sha hanma msen man mzamber cii.”

20. Mlu wase kaha kposo a u ushoja mba tar ne nena?

20 Er ikyav mbi utyaav mbi ken jijingi ne mbi dugh hen Aôndo yô, mbia za hemen u kuran se hanma shighe aluer se gba uwer u huwan mbi ga yô. Bem ka una lu yô, ushoja ve nôngo ityav ga shighe gôgônan, kpa Mbakristu yô mba nenge ityav hanma iyange sha er vea war uuma vev yô, man mbia za hemen zan zan shighe u Aôndo una tim tar u Satan kera shi una gbihi ujijingi mba bov cica cii shin ihyungwa i í ze kweng la. (Mpase 12:17; 20:1-3) Nahan yô, wea lu nôngon a mbamyina ou shin asaren a bo kpa de yinan ishima ga, gadia gba u se cii se “gbidyen” iyol yase sha er se civir Yehova sha mimi zan zan yô. (1 Mbakorinte 9:27) Sha kpôô yô, aluer u gba haan iyol inya tsô u ngu nôngon a ma mshi môm ga yô, ka shighe u i gbe u ishima ia za u iyol jighilii je ne!

21. Se er nan ve se hemba ityav mbi ken jijingi mbi se lu nôngon nee?

 21 Bee kera yô, se fatyô u hemban ityav mbin sha agee a ase ga. Sha nahan yô, Paulu umbur se wener se eren msen hen Yehova “hanma shighe ken Jijingi.” Ka cii la ga, gba u se keghen ato a Yehova sha u henen Mkaanem nam shi kohol imôngo a anmgbianev asev mbagenev mba ve lu er “ushoja” nahan la sha hanma ian cii, gadia se mba tswen ken ityav mbin ga! (Filemon 2; Mbaheberu 10:24, 25) Mba ve lu jighjigh sha igbenda ne cii la vea hemba ityav mbin shi vea fatyô u nan imo sha mpin u or pin ve sha kwagh u jighjigh ve kpaa.

WA IYOL U NAN IMO SHA KWAGH U JIGHJIGH WOU

22, 23. (a) Gba u hanma shighe yô se wa ago iyol se ver a ver u nan imo sha mpin u or pin se sha kwagh u jighjigh wase sha ci u nyi, man ka mbampin mba nyi i doo u se pine ayol a ase? (b) Ityough ki dondon kin kia time sha nyi?

22 Yesu kaa ér, ‘er ne lu ior i tar ne ga yô, ka nahan man tar u ker ne ihyom ye.’ (Yohane 15:19) Sha nahan yô, gba u hanma shighe yô Mbakristu vea wa ago iyol a kegh a kegh sha u nan imo sha mpin u or pin ve sha kwagh u jighjigh ve sha icivir man a ishima i legh legh kpaa. (1 Peteru 3:15) Pine iyol you wer: ‘M fa ityôkyaa i ashighe agen Mbashiada mba Yehova ka ve venda u eren kwagh u ior kpishi ve eren kpa? Ka mea venda u eren kwagh shon u ior ve eren la nahan, m venda sha ci u m na jighjigh mer kwagh u Bibilo i er kua nongo u wanakiriki u jighjigh la ngu shami kpa? (Mateu 24:45; Yohane 17:17) Man gema u eren akaa a á lu sha ishima i Yehova la yô, m kange ishima mer me lu kposo a ior sha u eren ishima na shi kam kwagh u tan ave vanger mer m ngu kposo kpa?’—Pasalmi 34:2; Mateu 10:32, 33.

23 Nahan kpa, ashighe kpishi ka se tagher a akaa a ken myer a yangen se u lun paleghaa a tar ne. U tesen ikyav yô, se vande ôron ser Diabolo ngu yaren tom a iemberyolough sha u meen mbacivir Yehova ve gema eren akaa a taregh. Se er iemberyolough i dedoo i ia na se msaanyol shi ia za imoshima yase iyol ga nena? Ityough ki dondon kin kia time sha kwagh ne.

^ par. 3 Hii sha Pentekosti u inyom i 33 la je, Kristu tema Tor sha nongo na u mbadondon un mba i shigh ve mkurem, mba ve lu shin tar her la. (Mbakolose 1:13) Ken inyom i 1914 la í na Kristu tahav mbu torough sha “Tartor u shin tar.” Sha nahan yô, Mbakristu mba i shigh ve mkurem, mba ve lu uma hegen ne mba mbaôronkwagh sha ci u Tartor u Mesiya la kpaa.—Mpase 11:15.

^ par. 8 Ôr takerada u i yer ér Reasoning From the Scriptures la sha peeji 389-393, ka Mbashiada mba Yehova ve gber u ye.