Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH 1

“Ka Dooshima u Aôndo Ne”

“Ka Dooshima u Aôndo Ne”

“Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na, man atindi a Na yô, a yuhwa ga.”—1 YOHANE 5:3.

1, 2. Yehova doo u ishima sha ci u nyi?

AÔNDO doo u ishima kpa? Aluer u vande tseghan iyol you sha ci u Yehova Aôndo kera yô, ú lumun wer á doo u ishima—man ú lumun nahan á lu shami je! Sha kpôô yô, u soon Yehova ka kwagh u i gbe u se er yô. Aôndo doo se ishima sha ci u se vande doon un ishima. Bibilo kaa ér: “Se mba a dooshima sha ci u se vande doon [Yehova] ishima . . . yô.”—1 Yohane 4:19.

2 Yehova vande tesen se dooshima na. A na se tar u doon ashe tsung. Koson se shi kur mbamgbe asev kpaa. (Mateu 5:43-48) Man kwagh u vesen u á eren a vese yô, ka mbamgbe asev mba ken jijingi mba a kur se la. A na se Bibilo i i lu Mkaanem nam la. Heela tseegh ga, a kaa a vese ér se eren msen hen a na shi a tôndo zwa ér una ungwa se, una na se icighan jijingi na sha u a̱ wase se yô. (Pasalmi 65:2; Luka 11:13) U hemban cii je yô, á tindi Wan na u a hembe doon un ishima cii la ér a̱ va paa se, a̱ war se sha ikyev i isholibo man ku. Nenge er Yehova a tese se dooshima u vesen sha wono!—Yohane 3:16; Mbaromanu 5:8.

3. (a) Se er nan ve se lu ken dooshima u Aôndo? (b) Ka mpin u hange hange u nyi i doo u se hen sha mini, man se zua a mlumun sha mpin ne hana?

3 Yehova soo ér dooshima na la a̱ wase se gbem sha  won. Kpa ka kwagh u se lu eren a uma wase la una na ve se zua a iwasen ne shin se zua a i ga ye. Mkaanem ma Aôndo wa se kwagh ér: “Luun nen ken dooshima u Aôndo. . . . a ishima i veren keghen uma u tsôron.” (Yuda 21) Ishember i “luun nen” la tese ér aluer ka u se lu ken dooshima u Aôndo yô, gba u se tema a tema ga. Gba u se er akaa kposo kposo a tesen ér Aôndo doo se ishima. Nahan yô, mpin u hange hange u i doo u se hen sha mi yô ka un ne, ‘Me tese mer Aôndo doom ishima nena?’ Mkaanem ma icighan jijingi yange mgbegha apostoli Yohane nger ne na mlumun sha mpin ne, ma kaa ér: “Ka dooshima u Aôndo ne, ka u se̱ kuran atindi a Na, man atindi a Na yô, a yuhwa  ga.” (1 Yohane 5:3) Se time nen sha inja i mkaanem man vighe vighe, gadia se soo u tesen Aôndo wase ser á doo se ishima kpishi.

“KA DOOSHIMA U AÔNDO NE”

4, 5. (a) Inja i ishember i “dooshima u Aôndo” la ér nyi? (b) Pase er Yehova yange hii u doon we ishima yô.

4 Apostoli Yohane yange nger ishember i “dooshima u Aôndo” la nahan ver ishigh ér nyi? Ishember la ngi ôron kwagh u dooshima u Aôndo hen a vese ga, kpa ngi ôron kwagh u dooshima wase hen Aôndo. Ú umbur shighe u kwagh u Yehova yange hii u doon we la kpa?

Or ka nana tsegha iyol i nan sha ci u Yehova, nana er batisema yô, kwagh ne a tese ér nan hii u eren ishima i Yehova a mkighir shio

5 Hide umbur ase shighe u yange ú hii u henen mimi sha kwagh u Yehova man mbaawashima nav ve u gba eren akaa a tesen jighjigh wou u nan la. Yange u fa er i mar u ken isholibo, ú lu wan u Aôndo ga yô, kpa Yehova bugh gbenda sha ikyev i Kristu sha er ken hemen yô ú zua a uma u tsôron shi ú hingir or u vough shin er Adam gbihi se ken mlu u vough ga nahan kpaa. (Mateu 20:28; Mbaromanu 5:12, 18) Shi yange ú kav er nagh ku Yehova yange tindi Wan na u a hembe doon un ishima ér a̱ na sha ci wase la ku lu kwagh u kiriki ga yô. Tsô ishima mgbegha u ker, nahan Aôndo u a tese u dooshima u vesen ne hii u doon we ishima.—1 Yohane 4:9, 10.

6. Se tese ser Aôndo doo se ishima sha mimi nena, man dooshima u Aôndo yange mgbegha se se er nyi?

6 Nahan kpa, mlu u yange lu u ken ishima a Yehova la lu mhii u dooshima wou u mimi hen a na di tsô. Dooshima gban kan di mlu u i lu or ken ishima a orgen ga; gban kan kwagh u sha ikpazwa tsô ga. Aluer or kaa ér, “Yehova doom ishima” tsô maa tese ér Aôndo doo nan ishima mimi je ga. Mba fe dooshima u mimi sha aeren a dooshima a mgbegh or nan lu eren la, er jighjigh kpa i fe un sha aeren nahan. (Yakobu 2:26) Jighilii yô, se mba tesen ser or doo se ishima sha u eren akaa a sha ishima i  nan. Nahan yô, shighe u Yehova doo u ishima la, ishima mgbegha u ú hii u eren akaa a sha ishima i Teru u sha la. U ngu Orshiada u Yehova u nan er batisema yôô? Aluer ka nahan yô, mdoo u Yehova a doo u ishima kpishi shi u lu civir un sha mimi la yange tuur we u er kwagh u hemban doon ken uma wou. Yange u tsegha iyol you sha ci u Yehova wer u er ishima na, shi u er batisema kpaa, nahan u tese ken igbar er u tsegh iyol you sha ci na yô. (Mbaromanu 14:7, 8) Aluer ka u se kure iceghzwa i se er a Yehova ne yô, gba u se er kwagh ugen u apostoli Yohane yange ôr, í nger shin heen ne.

“KA U SE̱ KURAN ATINDI A NA”

7. Kanyi i lu atindi a Aôndo agene, man aluer se mba kuran a yô, gba u se eren nyi?

7 Yohane pase kwagh u a lu dooshima u Aôndo yô, wener: “Ka u se̱ kuran atindi a na.” Kanyi i lu atindi a Aôndoo? Yehova wa se atindi jighilii ken Bibilo i i lu Mkaanem nam la. U tesen ikyav yô, a kaa ér se de hundu msôrom ga shi se de eren idya ga shi se palegh akombo a civir man iv kua aie kpaa. (1 Mbakorinte 5:11; 6:18; 10:14; Mbaefese 4:28; Mbakolose 3:9) Aluer se mba kuran atindi a Aôndo yô, gba u se eren aeren a dedoo a i ter ken Bibilo wang la.

8, 9. Se er nan man se fa kwagh u a lu ishima i Yehova sha akaa a i we se tindi sha mi ken Bibilo jighilii ga la je kpaa? Tese ikyav.

8 Nahan kpa, u eren ishima i Yehova ka u gban di kuran atindi aa á we se la tseegh tsô ga. Yehova wa se atindi kperegh kperegh sha hanma kwagh u se eren ken uma wase ga. Nahan yô, alaghga akaa nga aa se tagher a mi ayange ayange aa Aôndo a we tindi sha mi jighilii ken Bibilo ga yô. Aluer se tagher a imba kwagh ngila nahan yô, a er nan man se fa kwagh u se er ve a lu sha ishima i Yehovaa? Bibilo pase se mhen u Aôndo wang. Se nguren henen Bibilo yô, se fa akaa a á doo Yehova ishima man aa  á vihi un ishima la kpaa. (Pasalmi 97:10; Anzaakaa 6:16-19) Se hingir u fan aeren man anza aa á soo la. Se nguren fan inja i Yehova man igbenda na yô, a hemba lun se ican ga u den ser mhen na a̱ wase se u tsuan akaa a se eren ken uma wase la shi a̱ kôôm aeren a ase. Sha nahan yô, kwagh u Aôndo a we tindi sha mi jighilii ken Bibilo ga je kpa, se fatyô u fan “er ishima i Ter i lu” sha mi yô.—Mbaefese 5:17.

9 U tesen ikyav yô, ma tindi ngu ken Bibilo jighilii u a kaa ér se de nengen usenema shin ufoto mba tesen ipila shin idya sha televishen ga ze. Nahan kpa, saa a wa se tindi jighilii ér se de nengen ambaakaa la ga ve se fa ser doo u se nenge a ga yee? Se fa er akaa ne a ndôhôr Yehova ishima yô. Mkaanem nam pase se wang ér: “Or u ipila i doo nan la yô, [Yehova] kôr nan ihyom.” (Pasalmi 11:5) Shi ma kaa ér: “Aôndo Una ôr mbaerenijimba man mbavihin ivaa sha idya la ijir.” (Mbaheberu 13:4) Nahan aluer se hen sha mkaanem ma Aôndo a ne i nger ne yô, se mase kaven ishima i Yehova sha kwagh ne tsembelee. Nahan yô, se mba nengen ufoto mba tesen aeren a Aôndo a ker a ihyom la ga. Se fa ser ka sea venda u nengen akaa a dang a tar u tesen ken igbar ér ka iemberyolough i dedoo la yô i doo Yehova a vese kpen kpen. *

10, 11. Er nan ve se tsough a ishima yase ser se ungwan imo i Yehovaa, man gba u se ungwan un nena?

10 Kanyi jighilii i ne ve se kor atindi a Aôndoo? Er nan ve se soo ser se eren akaa a sha ishima i Aôndo hanma iyange? Awashima wase u eren ishima i Aôndo yô ka di u waren mtsaha shin palegh akaabo a or ka nana er ishima na ga ve a tser nan la ga. (Mbagalatia 6:7) Kpa se mba nengen m-ongo u ungwan imo i Yehova ser ka ian i dedoo i tesen ser a doo se ishima. Se soo ser Yehova a̱ soo kwagh wase  vough er wanye u kiriki kpa ka i hange nan u ter u nan a soo nan nahan. (Pasalmi 5:12) Yehova ka Ter wase, shi a doo se ishima kpaa. Ka sea fa ser “doo TER” a vese nahan, i saan se iyol kpishi shi i kundu se iyol kpaa, man kwagh môm u nan se msaanyol u a hembe ngun je kpa ngu ga.—Anzaakaa 12:2.

11 Nahan yô, se mba ongo imo na inja er ngu kighir se a kighir ga, shi se mba ongo un sha akaa a se soo la tseegh ga. * Se mba tsough a tsua atindi na a se kura ga, shi se mba ongo imo na shighe u i taver se u ungwan un ga la tseegh ga. Er ma se eren nahan yô, se mba ongo un ‘ken asema a se’ je. (Mbaromanu 6:17) Ishima ngi se ker er orpasalmi u ngise nger mkaanem ma ken Bibilo man nahan, ér: “Saan mo iyol a atindi a Ou, a a doom ishima la.” (Pasalmi 119:47) Inja na yô, doo se u ungwan imo i Yehova. Se fa ser a kuma u se ungwan un a ishima yase cii man sha hanma kwagh cii, man ka kwagh u a soo ér se er kpaa je la. (Duteronomi 12:32) Se soo ser Yehova a ôr kwagh wase er Mkaanem nam ma er kwagh u Noa nahan. Bibilo ôr kwagh u tertamen u jighjigh, u yange Aôndo doo un ishima nahan ungwa imo na sha ikyov ikyov ne ér: “Noa er . . . kwagh u Aôndo kaa un la cii, a er sha mi je.”—Genese 6:22.

12. Ka hanma shighe nahan m-ongo u se ongo imo i Yehova la ngu a na i saan un iyolo?

12 Ka sea ungwan imo i Yehova sha gbashima nahan i lu un ken ishima nena? Mkaanem nam kaa ér ka se “na i saan [un] iyol.” (Anzaakaa 27:11) Ka sea ungwan imo i Ter Uhemban sha won cii la nahan i saan un iyol miminii?  Sha kpôô yô, ka i saan un iyol, man ityôkyaa i dedoo ngi i í ne ve i lu nahan yô. Yehova gba se na se ian i eren kwagh u se soo cii. Inja na yô, se mba a ian i tsuan kwagh u se soo yô; se fatyô u tsuan u eren ishima na shin vendan ser se er ishima na ga. (Duteronomi 30:15, 16, 19, 20) Ka sea tsua a ishima yase u ungwan imo i Yehova man a lu sha ci u Aôndo doo se ishima kpishi yô, se na i saan Ter wase u sha la iyol je i gande. (Anzaakaa 11:20) Man ka gbenda u uma u hemban doon je se tsough ye.

“ATINDI A NA YÔ, A YUHWA GA”

13, 14. Se fatyô u kaan ser “atindi a [Aôndo] yô, A yuhwa ga” nena, man se tese ikyav i kwagh ne nena?

13 Apostoli Yohane ôr se kwagh u taver se ishima sha kwagh u atindi a Yehova, a kaa wener: “Atindi a Na yô, a yuhwa ga.” Bibilo igen gema ijiir ne ér: “Atindi a Na nga kighir se ga.” (Mgem u New English Translation) Atindiakaa a Yehova ka ikyav mbi yuhwan shin kwagh u kighir se a kighir ga. Atindi a na ka kwagh u hemban se uumace mba se lu vough ga ne u kuran ga.

14 Se fatyô u tesen ikyav i kwagh ne sha gbenda ne. Tôô ase wer ma ijende you ngu duen ya, una za nyôr ugen, nahan a kaa a we u va wase un u kuran ikyav. Ngu a ikyav kpishi mbi a soo u kuran yô. Ikyav mbin mbigenev yuhwa ga ka mbi or môm tseegh kpa nana tôô yô, kpa mbigenev yuhwa, ka iorov uhar vea fatyô u tôôn mbi ye. Ijende you ne sange ikyav mbigen ver u ér ka mbi we ú tôô je la. U hen wer una ver u mbi a fe dedoo ér mbia gande ú u tôôn yôô? Ei, una er nahan ga. Una soo ér u vihi iyol wer ú ngu tôôn mbi ga. Kape Aôndo wase u dooshima man u fankwagh kpa a eren kwagh a vese je la, a kaa a vese ér se kura atindi a ganden se vanger ga. (Duteronomi 30:11-14) Mayange una kaa ér se tôô ikyav mbi yuhwan mbin nahan ga. Yehova fa akaa a se fatyô u eren man aa se fatyô ga  la, gadia “A fa mlu wase, A umbur er se lu vuulevu je yô.”—Pasalmi 103:14.

15. Se fatyô u lun a vangertiôr ser atindi a Yehova a we se la cii nga sha ci u iwasen yase nena?

15 Sha kpôô yô, atindi a Yehova yuhwa cuku cuku ga; kpa nga sha ci u iwasen yase. (Yesaia 48:17) Sha nahan yô, Mose ngise kaa a Mbaiserael ér: ‘TER kaa se ér, se̱ er sha akaawan ne cii, se̱ cian TER, Aôndo wase, sha er á kpe se iyol gbem, man sha er Una kura se se̱ lu uma her, er i lu nyian nahan.’ (Duteronomi 6:24) Se kpa se fatyô u lun a vangertiôr ser atindi a Yehova a ne se ér se kura la nga sha ci u iwasen yase; a soo ér i̱ kpe se iyol gbem sha won. Sha mimi yô, a er nan man Yehova una kaa ér se kuran atindi a vihin se a vihi iyolo? Yehova ka Aôndo u kwaghfan na a lu a ikighir ga yô. (Mbaromanu 11:33) Nahan yô, a fa kwagh u a hembe doon sha ci wase yô. Shi ka Yehova iyol na je a lu dooshima ye. (1 Yohane 4:8) Dooshima ka mlu na jim, man hanma kwaghôron na kua ieren na cii har sha dooshima. Ka dooshima kpa a lu imaagh ki atindi a a we mbacivir un la cii ye.

16. Er tar ne u hôngor shi se yen nahan kpa, se fatyô u ungwan imo i Aôndo sha ci u nyi?

16 Nahan kpa se mba kaan ser u ungwan imo i Aôndo ka kwagh u ican ga ze. Gba u se venda aeren a tar u hôngorough u ú lu “sha ikyev i Orbo” ne. (1 Yohane 5:19) Shi gba u se nôngo a myen wase u a mgbeghan se ér se per atindi a Aôndo la. (Mbaromanu 7:21-25) Nahan kpa, mdoo u Aôndo a doo se ishima la una wase se se hemba. Yehova veren mba i sar ve u tesen ér un doo ve ishima sha u ungwan imo na la doo doo. Ne “mba ve ongo imo Na la” icighan jijingi na. (Aerenakaa 5:32) Jijingi ne ka a ume ityamegh ki dedoo ken a vese—ka aeren a dedoo a aa wase se u ungwan imo na je la.—Mbagalatia 5:22, 23.

17, 18. (a) Kanyi se lu timen sha mi ken takerada nee, man se nguren timen sha akaa ne yô, doo u se umbur nyi man nyi? (b) Ityough ki dondon kin kia ôr se nyi?

 17 Takerada ne ua time sha akaawan a Yehova man atindi a na a perapera man akaa agen kposo kposo a wasen se u fan ishima na. Er se lu timen sha akaawan a Yehova ne yô, akaa a injaa agen kpa nga a i doo u aa hungur se ga yô. Se umbur nen ser Yehova kighir se ér se kura atindi a na man akaawan a na ga; a soo ér se ungwa imo na sha asema a ase, i̱ de lu sha mkighir ga. Shi se umbur nen kpaa ser Yehova ngu kaan ér se eren akaa a aa va se a averen hegen ngôgh shi aa na se uma u tsôron ken hemen kpaa yô. Shi doo u se nenge nen m-ongo u ungwan imo i Aôndo a ishima yase cii la ser ka ian i injaa i se lu a mi i tesen Yehova ser a doo se ishima kpishi yô.

18 Yehova er kwagh a vese doo kpen kpen, gadia a na se imoshima sha er se fatyô u paven kwagh u dedoo a kwagh u bo yô. Kpa aluer ka u imoshima yase ne ia tese se kwagh u vough yô, gba u se tsaase i, man ka kwagh u se lu ôron ken ityough ki dondon kin je ne.

^ par. 9 Nenge Ityough 6 ki takerada ne; ki pase se er se tsua iemberyolough i dedoo yô.

^ par. 11 Ujijingi mba bov je kpa mba ongo un, sha ci u ve fa kwagh u vea er ga. Yesu yange una kaa a azôv ér a̱ due ken or kera yô, ujijingi mbara ve kav er a hembe ve tahav yô, nahan ve ungwa imo na ve due kera, shin er yange i lu sha asema a ve ga nahan kpaa.—Marku 1:27; 5:7-13.