Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

'Lu Nen ken Dooshima U Aôndo'

 ITYOUGH 4

Doo u Se Naan Mbautahav Icivir sha ci u Nyi?

Doo u Se Naan Mbautahav Icivir sha ci u Nyi?

“Waan nen ior cii ikyo.”​—1 PETERU 2:17.

1, 2. (a) Ka mtaver u nyi se cii se tagher a mi sha kwagh u nan mbautahav iciviri? (b) Ka mbampin mba nyi se time sha mini?

I LU nahan u nenge i tindi wanye u kpuaa ityom i doon nan ga nahan nan kpishir ishigh sha vee? Mlu u ishigh ki nan la tese ér ityom la doo nan ga. Nan vanden ungwan imo i ormaren u nan, shi nan fa dedoo ér gba u nana naan nan icivir sha ci u nan ngu a tahav sha nan. Kpa kwa ne yô, nan soo u ungwan imo i ormaren u nan ga. Ieren i nan ne tese kwagh ugen u a eren se cii yô.

2 Ashighe agen ka i taver se kpishi u nan mbautahav icivir. We kpa ka taver we u nan mba ve lu a tahav sha a we la icivirii? Aluer ka nahan yô, u ngu tswen ga. Se mba ken shighe u ior kpishi ve ne mbautahav icivir ga yô. Nahan kpa, Bibilo kaa ér se naan mba ve lu a tahav sha a vese la icivir. (Anzaakaa 24:21) Aluer se soo ser se za hemen u lun ken dooshima u Aôndo yô, gba kpee u se naan mbautahav icivir. Nahan kpa, mbampin gema due sha kwagh ne. Er nan i taver se u nan mbautahav iciviri? Yehova kaa ér se naan ve icivir sha ci u nyi, man kanyi ia wase se u eren kwagh nee? U masen yô, ka sha nyi igbenda nahan se tese ser se mba ne mbautahav iciviri?

ER I HII VE I TAVER U NAN MBAUTAHAV ICIVIR YÔ

3, 4. Isholibo man mlu u vough ga yange hii nena, man mlu u se lu vough ga ne na yô ka taver se u nan mbautahav icivir nena?

3 De se time sha atôakyaa ahar a a ne ve i taver se kpishi  u nan mbautahav icivir yô. Hiihii yô, se mba vough ga; sha uhar yô, uumace mba ve lu a tahav sha a vese la kpa mba vough ga. Isholibo i orumace man mlu u vough ga ne hii ica i gba hegen; kwagh ne hii ken sule u Eden shighe u Adam man Ifa hemba Aôndo ato la. Nahan yô, lu ihyembeato va a isholibo ye. Zan zan nyian kpa, se mba a isharen i sha marami i hemban ato la ken a vese.—Genese 2:15-17; 3:1-7; Pasalmi 51:5; Mbaromanu 5:12.

4 Er i mar se ken isholibo yô, se kpishi ka taver se u moron iyol shin kenden a ayol a ase sha ga, kpa gema ieren i hiden a iyol ijime i ma se nôngo kpoghuloo ser se lu a mi la yô, i ban kpishi. Sea civir Yehova anyom imôngo je kpa, aluer se kôr ityough ga yô se hingir u kenden a ayol a ase sha. U tesen ikyav yô, Koraki yange civir Yehova sha jighjigh a ior mba Yehova imôngo ken ashighe a ican. Nahan kpa, va hingir u tômon tahav mbu Mose la shi mgbegha ior ve hemba Mose ato; Mose lu or u lun ishima legh legh, hemba hanma or sha won cii hen shighe la. (Numeri 12:3; 16:1-3) Hen ase sha kwagh u Tor Ushia kpaa; iyolgengese yange i mgbegha un nyôr ken tempel u Yehova za er icighantom u lu sha ci u upristi tseegh yô. (2 Kroniku 26:16-21) Ior mban yange ve zua a injar i bo kpishi sha ihyembeato ve la. Nahan kpa, ikyav ve i bo ne ngi a inja, gadia i umbur se ér iyolgengese doo ga. Gba u se nôngo se hemba ieren i kenden a ayol a ase sha, i ka i na ve i taver se u nan mbautahav icivir la.

5. Uumace mba ve lu vough ga ne mba nzughul a tahav vev nena?

5 Uumace mba vough ga, mba ve lu a tahav sha mbagenev la er akaa kpishi a a ne ve ior ve kera ne ve icivir ga yô. Mbahemenev kpishi vihi tu, mba nzughul a ior shin mba kighir ve shi mba tswamen ve kpaa. Jighilii yô, mlu u uumace cii tese ér ior mba nzughul a tahav vev. (Orpasenkwagh 8:9) U tesen ikyav yô, shighe u Yehova tsua Saulu ér a lu tor la, lu or u dedoo u hiden a iyol ijime. Nahan kpa, ken masejime yô, a de iyol moron man iyuhe ya tor ken a na, nahan a hingir u  tôvon orjighjigh Davidi a ican. (1 Samuel 9:20, 21; 10:20-22; 18:7-11) Shighe kar yô Davidi hingir tor; lu môm ken ator a hemban doon ken tar u Iserael cii. Nahan kpa a nzughul a tahav nav, a ngohol kwase u Uria Orhiti shi tindi loho ér i ver or u ishôôgh ne henpe ityav mbia wua un yô. (2 Samuel 11:1-17) Sha mimi yô, mlu u se lu vough ga ne na yô taver mbahemenev u eren a tahav vev sha inja. Man ka a lu mbautahav mba ve civir Yehova ga yô, ve hemba nzughul a tahav cii. Orvesen u ken tar u Ingila ugen yange nenge er upoopu mbagenev mba ken kwaghaôndo u Mbakatoliko lu tôvon ior a ican kpoghuloo yô, nahan a nger ér: “Tahav mbu vihin or, man or ka nana lu a tahav kpishi yô, mbu gema mbu saa a saa nan ishe kuaa.” Er se fe ser uumace mba nzughul a tahav vev kpishi yô, de se time nen sha mpin ne: Doo u se naan mbautahav icivir sha ci u nyi?

DOO U SE NAAN MBAUTAHAV ICIVIR SHA CI U NYI?

6, 7. (a) Mdoo u Yehova a doo se ishima la ka a mgbegha se u eren nyi man ka sha ci u nyi? (b) U ungwan kwagh la wa nyi man nyi kere, man se tese ser se mba ongo kwagh nena?

6 Yehova doo se ishima, mbawanndor a vese kpa doo se ishima shi se soo ayol a ase kpaa; ka ityôkyaa i hemban cii i se ne mbautahav icivir je ne. Yehova doo se ishima hemba hanma kwagh ugen cii, nahan se soo ser se na i saan un iyol. (Anzaakaa 27:11; Marku 12:29, 30) Se fa ser hii shighe u ihyembeato i ken Eden la je, Satan gba ahon sha ian i Yehova i hemen sha won cii la, shi se fa ser uumace kpishi ta ikyaa a Satan, nahan ve venda hemen u Yehova. Kpa se yô, se ta ikyaa a Yehova nahan saan se iyol je zua ga. Ka sea ôr mkaanem ma doon ma ken Mpase 4:11 mara nahan i sagher se iyol kpishi. Se fa dedoo ser ka Yehova a kom u hemen sha won cii ye. Se ngohol hemen u Yehova ave ahar, se mba dondon hemen na ken akaa a se eren ayange ayange la.

7 U nan hemen u Yehova icivir la wa u ungwan imo na ker tseegh ga, kua akaa agen kpaa. Se mba ongo imo i Yehova  sha ci u a doo se ishima. Nahan kpa, ashighe nga a alaghga a taver se kpishi u ungwan imo na yô. Shighe u kwagh a lu nahan yô, gba u se hen u ungwan kwagh, er wanye u kpuaa u se er kwagh na ken mhii u ngeren ne la kpa i doo u una hen nahan. Umbur wer Yesu yange lumun u eren ishima i Ter na, shin er ashighe agen yange i lu un zange ga nahan kpaa. Yange kaa a Ter na ér, “ka ishima Yam ga, i̱ lu ishima You i̱ er ye.”—Luka 22:42.

8. (a) Ashighe kpishi ka se tese ser se na tahav mbu Yehova icivir nena, man kanyi i tese mnenge u Yehova sha kwagh nee? (b) Kanyi ia wase se se ver ato sha kwaghwan shi se lumun ityesene? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “VER ATO SHA KWAGHWAN, RUMUN ITYESEN” la.)

8 Yehova kera lamen a vese asange asange ayange ne ga; lamen a vese ken Mkaanem nam man sha ikyev i ior mba ve til sha ityough nagh shin tar la. Nahan ashighe kpishi ka se tese ser se lumun tahav mbu Yehova sha u ungwan imo i ior mba a ver shin a ne ve ian ér ve hemen se la. Aluer se hemba ve ato, se venda u dondon akaawan a ken Bibilo a ve we se la yô, a doo Aôndo a vese ga. Mbaiserael yange ve za Mose ivever iyol shi ve hemba un ato nahan Yehova kaa ér ka un jighilii je ve hembe un ato ye.—Numeri 14:26, 27.

9. Aluer mbawanndor a vese doo se ishima yô, kwagh la una mgbegha se se na mba ve lu hemen se la icivir nena? Tese ikyav.

9 Shi se mba ne mbautahav icivir sha ci u mbawanndor a vese doo se ishima. Er nan ve i lu nahana? Tôô wer u ngu orshoja. Nahan aluer ka u ikyumutya yen ia za ikyura yô, a gba u hanma orshoja nana lu ken ijoughave a mba ve lu hemen ve la, nana ungwan imo ve shi nana naan ve icivir kpaa. Aluer u hemba ato yô, u fatyô u gbihin ushoja mbagenev mbara cii ken kwaghbo. Sha mimi yô, akumautya a uumace er akaa a vihin kpishi shin tar nyian. Nahan kpa Yehova ngu a akumautya a a eren akaa a dedoo tseegh yô. I yila Aôndo ér “TER u akuma a Sha” acin imôngo ken Bibilo. (1 Samuel 1:3) Ngu Orhemen u zege ikyum i mbatyomov mba shaav. Ashighe agen Yehova ka a ôr kwagh u mbacivir un mba ve lu  shin tar la ér mba ikyumior i vesen. (Pasalmi 68:11; Esekiel 37:1-10) Nahan aluer se hemba ior mba Yehova a ver ér ve hemen se la ato nahan, se lu wan ikyum i anmgbianev asev mba se civir Aôndo a ve imôngo la ken kwaghbo ga he? Orkristu ka nana hemba mbatamen ato yô, tiônnongo jimin cii a ya ican. (1 Mbakorinte 12:14, 25, 26) Wanye ka nana hemba ato yô, tsombor u nan cii u ya ican. Nahan se mba tesen ser mbawanndor a vese doo se ishima sha u eren kwagh a ve sha icivir man ken ijoughave kpaa.

10, 11. Isharen i dedoo i se lu a mi i zuan a mkpeyol la ka i na se ungwa imo i mba se lu sha ikyev la nena?

10 Shi se mba ne mbautahav icivir sha ci u iwasen yase. Ashighe kpishi Yehova ka una kaa ér se na mba se lu ve sha ikyev la icivir yô, a ôr akaa a dedoo a se zua a mi yô. U tesen ikyav yô, a kaa a mbayev ér ve ungwan imo i mbamaren vev sha er vea lu uma gbem shi a kpe ve iyol yô. (Duteronomi  5:16; Mbaefese 6:2, 3) Yehova kaa ér se ungwan imo i mbatamen mba ken tiônnongo sha ci u se er nahan ga yô, se vihin mlu wase vea na. (Mbaheberu 13:7, 17) Shi a kaa ér se ungwan imo i mbautahav mba gomoti sha ci u mkpeyol wase.—Mbaromanu 13:1-4.

11 U nenge wer, er se fe atôakyaa a Yehova a kaa ér se ungwan imo i mbautahav la nahan, aa wase se u nan ve icivir ga he? De se time nen sha igbenda i vesen itiar i se na mbahemenev icivir ken uma wase yô.

TESE ICIVIR HEN TSOMBOR

12. Ka tom u nyi Yehova a ne nom shin ter hen tsomboro, man gba u nana er tom ne nena?

12 Ka Yehova iyol na a ver tsombor ye. Er Yehova a lu Aôndo u nzughul kwagh ga yô, a er tsombor sha gbenda u ua za ikyura yô. (1 Mbakorinte 14:33) A na nom shin ter tahav ér a lu ityough hen tsombor. Nom di gem ne Yesu Kristu u a lu Ityough nagh la icivir sha u dondon gbenda u Yesu a hemen tiônnongo la. (Mbaefese 5:23) Sha nahan yô, gba u nom nana yevese ityom i nan ga kpa nana er i sha inja; shi nana hemen sha nomor shin sha tswam ga, kpa nana hemen sha dooshima man sha kwaghfan man sha ishima i kundu kundu kpaa. Nan fa er tahav mbu nan mbu lu a ikighir yô, gadia mbu yina sha tahav mbu Yehova ica je.

Ter u nan lu Orkristu yô, nan hemen tsombor u nan sha gbenda u Kristu kpa a hemen la

13. Kwase shin ngô nana er tom u nan hen tsombor sha gbenda u doon Yehova nena?

 13 Gba u kwase shin ngô nana lu orwasen u nom. Kwase kpa i na nan tahav hen tsombor, gadia Bibilo ôr kwagh u “tindi u ngôu.” (Anzaakaa 1:8) Nahan kpa, tahav mbu nan lu a mi la yina sha mbu nom u nan. Kwase u ken Kristu nan tesen icivir sha tahav mbu nom u nan sha u wasen un tom u nengen sha tsombor. Nan lahan nom u nan ga shi nan nzughul a nan shin nan keren ér nana kar a ngohol ian i nom u nan kpaa ga. Kpa nan gem nan suen nom u nan shi nan eren akaa ken ijoughave a nan. Nom u nan ka nana due a mhen u sha ishima i nan ga kpa, nan pase mnenge u nan sha icivir, nahan kpa nan za hemen u ungwan imo i nom u nan. Aluer nom u nan ka or u nan jighjigh ga je kpa, alaghga ieren i nan i dedoo i ungwan kwagh la ia na nom u nan nana hingir u civir Yehova.—1 Peteru 3:1.

14. Mbayev vea na a saan mbamaren iyol kua Yehova nena?

14 Ônov ka vea ungwan imo i ter man ngô yô, ve na i saan Yehova iyol. Shi mbamaren vev kpa i saan ve iyol. (Anzaakaa  10:1) Icombor i i lu a ormaren môm tseegh kpa, gba u mbayev vea dondo tindi u i we ve ér ve ungwan imo i mbamaren vev ne, gadia ka shighe u alaghga kwagh a hemba gban ormaren ve la a iwasen ve je ne. Hanma or hen tsombor ka nana eren tom u Aôndo a we nan la yô, bem man msaanyol a lu hen tsombor la kpishi. Kwagh ne ka a na Yehova Aôndo u a ver tsombor la kpa icivir.—Mbaefese 3:14, 15.

TESE ICIVIR KEN TIÔNNONGO

15. (a) Se tese ser se na tahav mbu Yehova icivir ken tiônnongo nena? (b) Ka tindi u nyi una wase se se ungwan imo i mbahemenev aseve? (Nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “UNGWAN NEN IMO I MBAHEMENEV ENEV” la.)

15 Yehova tsua Wan na ér a Hemen tiônnongo u Kristu. (Mbakolose 1:13) Yesu di gema tsua “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” ér a wase ior mba Aôndo mba ve lu shin tar la ve kporom hen Yehova. (Mateu 24:45-47) Mbahemenev mba Shin Tine mba Mbashiada mba Yehova tile sha ityough ki wanakiriki ne. Er lu ken tiônnongo u Kristu u sha derianyom u hiihii la nahan, nyian kpa mbatamen mba zough a akaawan hen Mbahemenev mba Shin Itine mban sha ikyev i mba ve til sha ityough ki mbahemenev mban la, gayô sha ikyev i mbakuran mba ningir sha. Hanma wase ka nana tese icivir sha hemen u mbatamen mban yô, ka Yehova je nan lu ungwan imo na ye.—Mbaheberu 13:17.

16. Ka sha nyi gbenda nahan i veren mbatamen sha icighan jijingi?

16 Mbatamen man udiakon mba vough ga. Mba a mbamyen vev vough er se kpa se lu a mi nahan. Nahan kpa i na mbatamen “uiyua” ér ve wasen atôônanongo sha er aa za hemen u civir Yehova yô. (Mbaefese 4:8) Ka icighan jijingi a veren mbatamen ye. (Aerenakaa 20:28) Veren ve nena? Saa ior mban vea eren akaa a i nger ken Mkaanem ma Aôndo ma i lu jijingi na a ne i nger la ve a tsua ve ye. (1 Timoteu 3:1-7, 12; Titu 1:5-9) Bee kera yô, mbatamen mba ka ve tema ve tôv sha mlu u ma anmgbian sha u nengen aluer nan kuma la ka ve er msen tsung ér jijingi u Yehova a hemen ve.

17. Ashighe agen ka a gba u kasev vea er ityom igen ken tiônnongo yô, ve cir kwagh sha ityou sha ci u nyi?

 17 Ashighe agen yô, alaghga mbatamen shin udiakon vea lu ken tiônnongo u eren ityom i i gbe u vea er la ga, er u eren mkombo u duen kwaghpasen nahan. Aluer kwagh ngu nahan yô, anmgbianev mba nomso mbagenev mba ve er batisema vea fatyô u eren ityom ne. Aluer anmgbian u nomso u nan er batisema ngu ga yô, anmgbian u kwase u ken Kristu u nan kom yô, nana fatyô u eren ityom ne. Nahan kpa kasev ka vea eren ityom i i gbe u nomso vea er la yô, ve cir kwagh sha ityou. * (1 Mbakorinte 11:3-10) Kwagh ne pande icivir i ukase ga. Kpa a gema a na ve a na ian i tesen icivir sha mserakaa u Yehova sha kwagh u hemen u hen tsombor man ken tiônnongo la.

NA MBAHEMENEV MBA GOMOTI ICIVIR

18, 19. (a) Ú pase kwaghwan u a lu ken Mbaromanu 13:1-7 la nena? (b) Se tese ser se mba ne mbahemenev mba gomoti icivir nena?

18 Mbakristu mba mimi mba dondon kwaghwan u a lu ken Mbaromanu 13:1-7 la. U nguren ôron avur a Bibilo ne yô, u nenge wer “tahav mbu u lu mbu sha ikyev” mbu i er kwagh u mbu la ka mbahemenev mba gomoti. Er Yehova a de mbahemen mban ér ve lu her yô, mba eren ityom i injaa, er u nôngon ér bem a lu shi eren akaa agen a aa wase uumace nahan. Se mba ne mbahemenev mban icivir sha u kuran atindi a ve we la. Se mba te kpandegh, shi hanma foom shin takerada u gomoti a kaa ér se nger yô, ka se nger u vough vough, shi se mba kor atindi a ve we sha kwagh u tsombor man kpenga shin ikyav mbi se lu a mi la. Nahan kpa mbahemenev mba gomoti ka vea kaa ér se hemba Aôndo ato yô, se lumun ga. Kpa se gema se ôr ier i mbaapostoli mba tsuaa mbara nahan, ser: “Ka u sé hemba ungwan imo i Aôndo keng a imo i ior.”—Aerenakaa 5:28, 29; nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Ka Imo i Ana i Doo u Me Ungwa?” la, ngu sha peeji 42.

 19 Shi se mba tesen ser se na mbahemenev icivir sha gbenda u se eren kwagh a ior la. Ashighe agen ka i gba u se er kwagh a mbatomov mba gomoti jighilii. Paulu yange lam sha ishigh ki Tor Herode Agripa man Gomna Fesetu. Ior mban lu aferaior kpen kpen, kpa Paulu ôr kwagh a ve sha icivir. (Aerenakaa 26:2, 25) Aluer se mba lamen a ma orhemen yô, doo u se dondo ikyav i Paulu la, nana lu ityagheror u ageegh shin ordasenda u hen ningir wase kpaa. Ken makeranta kpa, agumaior a a lu Mbakristu yô, nga ne atica a ve icivir kua ior mbagenev mba ve eren tom hen makeranta shon la. Ka mba ve lumun jighjigh u nan wase tseegh se ne ve icivir ga; mba ve hendan a Mbashiada mba Yehova kpa se mba ne ve icivir. Sha mimi yô mbananjighjigh ga cica cii vea fatyô u nengen er se ne ior icivir yô.—Mbaromanu 12:17, 18; 1 Peteru 3:15.

20, 21. Aluer se mba nan mbautahav icivir i i gbe u se na ve la yô, ka averen a nyi nahan se zua a mini?

20 Doo u ityough ki a yuhwa se u nan ior icivir ga. Apostoli Peteru nger ér: “Waan nen ior cii ikyo.” (1 Peteru 2:17) Ior ka vea nenge ér se mba ne ve icivir sha mimi yô, i doo ve a vese kpishi. Umbur wer, ior mba kera ne mbagenev icivir nyian ga. Nahan u tesen icivir la ka gbenda môm u kuran tindi u Yesu yange wa ne, ér: “Iwanger yen i̱ wanger sha ishigh ki iorough . . . , sha u ve̱ nenge aeren a en a dedoo man ve̱ civir Ter wen u A lu Sha yô.”—Mateu 5:16.

21 Ken tar u u we ime kpishi ne, mbaasemaamimi ka vea nenge a iwanger i ken jijingi nahan i doo ve, ve sase yemen her. Nahan aluer se mba tesen icivir hen tsombor kua ken tiônnongo shi se mba nan mbahemenev mba gomoti icivir yô, alaghga kwagh ne una mgbegha mbagenev vea va civir Aôndo a vese imôngo. Nenge er a doo sha wono! Aluer ve va civir Aôndo a vese imôngo ga je kpa, se lu a vangertiôr ser icivir i se ne ior la na yô, doo Yehova Aôndo a vese, shi ka i wase se se za hemen u lun ken dooshima u Aôndo. Man ka injar i hemban cii je ne.

^ par. 17 Ngeren u Seer u a lu a itinekwagh ér, Ka Hanma Shighe Nahan i Doo u Kasev Vea Kange Ityougho, man Ka sha ci u Nyi? la seer tan iwanger sha igbenda i a dondo kwaghwan ne yô.