Aver yem sha atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

I Nzughul a Bibilo Kera Ngi sha Ave a Tse la Gaa?

I Nzughul a Bibilo Kera Ngi sha Ave a Tse la Gaa?

Ei. I tôô Bibilo i kar sha ngeren mba Bibilo mba tsev mbara yô, tese ér i nzughul a i ga, shin er i hide i nger i sha akaa a saan ishe anyom udubu imôngo nahan je kpaa.

Kwagh ne tese ér er i hide i nger i sha akaa agen nahan kpa, mshi tsô ngu sha mi gaa?

I zua a ngeren mba Bibilo mba tsev mbagenev udubu imôngo. Ngeren mban mbagenev kaha kpishi, nahan tese je ér er i lu geman i la mbamshi lu sha mi. Mbamshi mban kpishi ka mba kiriki, shi ve gema loho u ken Bibilo la ga. Nahan kpa, i va zua a akaa agen ken Bibilo kpuaa a vesen aa a kaha kpishi, shi akaa ne agen i lu inja er yange i er a sha apera, sha er a goom a loho u Bibilo la, ica i gbe hegen yô. Nenge akav a ahar ne:

  1. Ken 1 Yohane 5:7 la, Ubibilo mbatsev mbagenev mba a mkaanem man ker, ér: “mba ve eren shiada Sha yô, mba utar ka Ter man Imo man Icighan Jijingi, man mba utar mban yô, ka môm.” Nahan kpa, ngerem mba Bibilo mbatsev mba injaav mbara tese ér mkaanem man yange ma lu ken ngeren u Bibilo u hiihii la ga. Shighe yange kar cii ve i va seer ma ye. * Sha nahan yô, mbamgem mba Bibilo mba sha ayange ne, mba injaav mbara dugh mkaanem man kera..

  2. Yange i nger iti i Aôndo i kpôô kpôô la ken ngeren mba Bibilo mbatsev mbara kwa udubu imôngo. Nahan kpa, mbamgem mba Bibilo kpishi dugh iti na la kera gema nger atiatom er, “Ter” shin “Aôndo” nahan, sha ajiir a yange i nger iti na shon la.

Se fatyô u lun a vangertiôr ser mbamshi mbagenev kpishi mba ken Bibilo ga nena?

Hegen ne, se zua a ngeren mba Bibilo mbatsev kpishi, mba ve ne i kera lu ican ga u fan mbamshi yô, hemba ave a tse. * I tôô ngeren mban mbagenev i kar sha mbagenev yô, ve tese nyi sha kwagh u loho u vough u Bibilo la nyiana?

  • Orfantakerada ugen William H. Green yange ngur ôron kwagh u Ruamabera u ken Zwa Heberu u (ior kpishi ve yer un ér “Ikuryan I Tse”) la yô, a kaa ér: “Aluer or kaa ér mba a gema ma takerada u tse ugen sha gbenda u vough, er Bibilo nahan ga kpa, alaghga a lu sha inja je”

  • Orgen u timen sha akaa a ken Bibilo F.  F.  Bruce ôr kwagh sha kwagh u Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika shin “Ikuryan I He” la kaa ér: “Ikyav tese ér gbenda u i nger vegher u Bibilo u Ikuryan I He la, hemba doon a akaa a mba gberen ityakerada mba sha ayange a tsuaa nger la ica je, kpa ma shighe môm or ngu a huna kwagh u ngeren mba sha ayange a tsuaa la ga.”

  • Sir Frederic Kenyon, lumun a kwagh u ngeren mba Bibilo mba hiihii mbara kaa ér, or nana “fatyô u kôron Bibilo i nan jimin cii ken uwe, kaan a mciem iyol shio ér nan kôr Mkaanem ma Aôndo ma mimi, ma kwagh u vesen môm tsô a saa ker ga, sha ikyov ikyov, anyom uderi imôngo yô.”

Ka atôakyaa agen a nyi a ne se vangertiôr ér i gema Bibilo sha gbenda u voughlo?

  • Ior mbanengen ken kôpi u Bibilo u tse hiden ngeren ken u he mba ken Mbayuda man Mbakristu cii undu akaa a bo a vesen a ior mba Aôndo er la cii her. * (Numeri 20:12; 2 Samuel 11:2-4; Mbagalatia 2:11-14)

    Shi yange ve undu ityakerada i Bibilo i i puu ihyembeato i ikyuior i Mbayuda man atesen a ior la cii her. (Hosea 4:2; Malaki 2:8, 9; Mateu 23:8, 9; 1 Yohane 5:21)

    Er mbanengen ken kôpi u Bibilo u tse hiden ngeren u he ne hide nger akaa ne cii her vough yô, tese ér yange ve lu jighjigh shi ve lu a icivir tsung sha Mkaanem ma Aôndo, ma ma lu icighan la.

  • Kwagh u hiihii yô, ka Aôndo a ne i nger Bibilo ye, nahan ka a inja u shi una na loho u i la ua lu her vough ga zee? * (Yesaia 40:8; 1 Peteru 1:24, 25) Kera ga je kpa, yange soo ér i lu ior mba sha ayange a tsuaa la tseegh ve zua a iwasen ken i ga, se kpa a soo ér se zua a iwasen ker nyian. (1 Mbakorinte 10:11) Jighilii yô, “akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.”—Mbaromanu 15:4.

  • Yesu man mbadondon un yange ve ôron kwagh ve civin ken ukôpi mba Ruamabera u ken Zwa Heberu la, a u ishima zan ve iyol shio. Yange ve henen ér ngeren mba Bibilo mba hiihii mban mba vough shin mba vough ga ze ga.—Luka 4:16-21; Aerenakaa 17:1-3.

^ par. 5 I zua a mkaanem man ken ngeren mba Bibilo mbatsev, er Codex Sinaiticus man Codex Alexandrinus man Vatican Manuscript 1209 man Latin Vulgate u hiihii la man Philoxenian-Harclean man Syriac Version gayô Syriac Peshitta nahan ga.

^ par. 8 Ikyav i tesen yô, i zua a ngeren mba Bibilo mbatsev mba vegher u Bibilo u i yer ér, Ikuryan I He shin Ruamabera u Mbakristu u ken Zwa Grika la hemba 5,000.

^ par. 13 Bibilo tese ér ior mba ve til sha ityough ki Aôndo la mba eren kwagh a mshi shio ga ze. I ôr sha mimi nahan ér: “Or u den eren isholibo nan ngu ga.”—1 Utor 8:46.

^ par. 16 Bibilo kaa ér, er hanma kwagh u i nger ken Bibilo la cii, lu Aôndo na ve i nger un nahan kpa, kera tese asember agen a i nger a mi la ga, kpa yange hemen mba ve nger i la man mbamhen vev.—2 Timoteu 3:16, 17; 2 Peteru 1:21.