Večna sreča v nebesih ali na zemlji?

ALI je vaša sreča predvsem odvisna od tega, kje živite? Večina bi nemudoma priznala, da je sreča bolj odvisna od dejavnikov, kot so dobro zdravje, življenjski smoter in dobri odnosi z drugimi. Neki biblijski pregovor to takole pove: »Boljša skleda zelja, kjer je ljubezen, nego pitan vol, kjer je sovraštvo.« (Pregovori 15:17)

Naš zemeljski dom ima žal dolgo zgodovino sovraštva, nasilja in drugih hudodelstev. Kaj pa nebesa oziroma duhovno področje, za katerega mnogi upajo, da bodo šli tja po smrti? Ali so bila vedno kraj blaženega miru in spokojnosti, brez kakršne koli motnje, kot se povečini misli?

Biblija uči, da v nebesih prebiva Bog skupaj z milijoni duhovnih bitij, imenovanih angeli. (Matevž 18:10; Razodetje 5:11) Opisani so kot duhovni »sinovi Božji«. (Job 38:4, 7) Angeli imajo, tako kot ljudje, svobodno voljo – niso roboti. Potemtakem se lahko tudi oni odločijo za to, da bodo ravnali prav oziroma narobe. Ali bi se angeli odločili za napačno ravnanje? Nekateri bodo morda presenečeni ob spoznanju, da je v resnici pred tisočletji precej angelov grešilo proti Bogu – uprli so se mu! (Juda 6)

Uporniki v nebesih

V duhovnem območju se je greh pojavil zaradi upora angela, ki je nato dobil ime Satan (Upornik) in Hudič (Obrekovalec). Ta nekoč poslušni angel se je po svoji svobodni volji odločil ravnati napačno. Zatem je začel kvarno vplivati na druga duhovna bitja, tako da se mu jih je do Noetovih dni, pred potopom, veliko pridružilo v uporu proti Bogu. (1. Mojzesova 6:2, pdč. op. v NW; 2. Petrov 2:4)

Ti padli angeli niso bili takoj pregnani iz nebes. Dostop jim je bil dopuščen – očitno z določenimi omejitvami – še tisoče let. * Toda ko je Bog te povzročitelje zla nehal prenašati, so bili »vrženi« iz nebes, da bodo nazadnje uničeni. Glas iz nebes je takrat rekel: »Zato veselite se, nebesa in kateri stanujete v njih!« (Razodetje 12:7–12) Zvesti angeli so se očitno zelo veselili, da so bila nebesa končno osvobojena teh pokvarjenih povzročiteljev nemira!

Ob razmišljanju o teh večinoma neznanih podrobnostih je očitno, da kadar koli inteligentna bitja ne upoštevajo Božjih zakonov in načel, ne more biti pravega miru. (Izaija 57:20, 21; Jeremija 14:19, 20) Kadar pa po drugi strani vsi poslušajo Božji zakon, vladata mir in spokojnost. (Psalm 119:165; Izaija 48:17, 18) Če bi torej vsi ljudje ljubili in poslušali Boga ter ljubili drug drugega, ali ne bi bila zemlja resnično prijeten, srečen dom? Biblija temu pritrjuje!

 Kaj pa tisti, ki sebično nočejo nehati brezbožno ravnati? Ali bodo vedno kalili mir tistih, ki si zares želijo delati Božjo voljo? Ne, Bog je opravil že s hudobnimi angeli v nebesih in bo opravil tudi s hudobnimi ljudmi na zemlji.

Očiščena zemlja

»Nebo je prestol moj in zemlja nogam mojim podnožje,« je povedal Bog. (Izaija 66:1) On, ki je sam vrh svetosti, ne bo dovolil, da bi bilo njegovo »podnožje« v nedogled onesnaženo z zlom. (Izaija 6:1–3; Razodetje 4:8) Tako kot je nebesa očistil zlih duhov, tako bo z zemlje odstranil vse hudobne ljudi, kar kažejo naslednji biblijski odlomki:

»Hudodelniki bodo iztrebljeni, čakajoči pa GOSPODA bodo podedovali deželo [zemljo, NW].« (Psalm 37:9)

»Pošteni bodo prebivali v deželi [zemlji, NW] in brezmadežni ostanejo v njej. Brezbožne pa bodo iztrebili iz dežele [zemlje, NW] in nezveste izpulili iz nje.« (Pregovori 2:21, 22)

»Je res pravično pri Bogu, da povrne stisko njim, ki vas stiskajo, in vam stiskanim počitek z nami, kadar se razodene Gospod Jezus z neba z angeli moči svoje v plamenečem ognju, ko bo kaznoval tiste, ki ne poznajo Boga in niso pokorni evangeliju Gospoda našega Jezusa: ki bodo trpeli kazen, večno pogubo izpred obličja Gospodovega in izpred slave moči njegove.« (2. Tesaloničanom 1:6–9)

»Svet [hudobno človeštvo] gine in poželenje njegovo; kdor pa dela voljo Božjo, ostane vekomaj.« (1. Janezov 2:⁠17)

Ali bo na zemlji ostal mir?

Sveto pismo jasno kaže, da Bog ne bo v nedogled trpel hudega, toda kako smo lahko gotovi, da se zlo potem, ko bo odstranjeno, ne bo znova pojavilo? Navsezadnje se je kmalu po potopu v Noetovih dneh zopet pojavilo v tolikšnem obsegu, da je Bog moral preprečiti slabe načrte človeštva s tem, da jim je zmešal jezike. (1. Mojzesova 11:1–8)

O tem, da se zlo ne bo nikoli več pojavilo, smo prepričani predvsem zaradi tega, ker zemlji ne bodo več vladali ljudje, kar se je zgodilo že kmalu po potopu. Namesto tega ji bo vladalo Božje kraljestvo. Vladalo bo iz nebes in bo edina vlada zemlji. (Daniel 2:44; 7:13, 14) Proti vsakemu, ki bo skušal ponovno vnesti zlo, bo hitro ukrepalo. (Izaija 65:20) Pravzaprav bo nazadnje uničilo samega začetnika hudobije, Satana Hudiča, skupaj z demoni, hudobnimi angeli, ki so ga posnemali. (Rimljanom 16:20)

Človeštvo tudi ne bo imelo vzrokov za zaskrbljenost glede hrane, obleke, strehe nad glavo in zaposlitve, katerih pomanjkanje danes nekatere pripelje na pot zločina. Da, vsa zemlja bo spremenjena v rodoviten raj, kjer bo obilja za vse. (Izaija 65:21–23; Lukež 23:⁠43)

Še pomembnejše pa je to, da bo Kraljestvo svoje podložnike učilo miroljubnega življenja in jih obenem vzgajalo do samega vrha človeške popolnosti. (Janez 17:3; Rimljanom 8:21) Človeštvu se potem ne bo več treba bojevati s slabostmi in grešnimi težnjami, zaradi česar bo mogoče, pa tudi razveseljivo biti popolnoma poslušen Bogu, kakor je bilo popolnemu človeku Jezusu. (Izaija 11:3) Jezus je  pravzaprav ostal zvestovdan Bogu celo kljub velikim skušnjavam in mučenju – rečem, ki bodo v življenju v raju nekaj povsem tujega. (Hebrejcem 7:26)

Zakaj nekateri gredo v nebesa

Mnogi bralci Biblije poznajo tudi Jezusove besede: »V hiši Očeta mojega je veliko prebivališč. [. . .] Grem pripravljat vam prostora!« (Janez 14:2, 3) Ali to ni v nasprotju z zamislijo o večnem življenju na rajski zemlji?

Nauka si ne nasprotujeta. Pravzaprav drug drugega podpirata. Biblija kot prvo izjavlja, da le omejeno število zvestih kristjanov, namreč 144.000, vstane kot duhovna stvarjenja za življenje v nebesih. Zakaj dobijo to čudovito nagrado? Ker sestavljajo skupino, ki jo je Janez videl v videnju, v kateri so »oživeli [. . .] ter kraljevali s Kristusom tisoč let«. (Razodetje 14:1, 3; 20:4–6) Stoštiriinštirideset tisoči so v primerjavi z milijardami na zemlji resnično »mala čreda«. (Lukež 12:32) Ker izkusijo težave, običajne za človeštvo, bodo kakor Jezus zmožni ‚z nami čutiti slabosti naše‘, ko bodo nadzorovali rehabilitacijo človeštva in zemlje. (Hebrejcem 4:15)

Zemlja – večni dom človeštva

Bog je 144.000 začel zbirati pred skoraj 2000 leti, ko je priskrbel odkupno žrtev Jezusa Kristusa, in kaže, da je ta skupina sedaj dopolnjena. (Dejanja 2:1–4; Galatom 4:4–7) Vendar Jezusova žrtev ni le za grehe 144.000-ih, »ampak tudi za vsega sveta grehe«. (1. Janezov 2:2) Večno življenje si torej lahko obetajo vsi, ki verujejo v Jezusa. (Janez 3:16) Tisti, ki spijo v grobu, a so v Božjem spominu, bodo obujeni, ne v nebesa, ampak v življenje na očiščeni zemlji. (Propovednik 9:5; Janez 11:11–13, 25; Dejanja 24:15) Kaj jih bo tam čakalo?

Razodetje 21:1–4 takole odgovarja: »Glej, šator Božji z ljudmi [. . .], in obriše vse solze ž njih oči; in smrti ne bode več, ne žalovanja, ne vpitja, ne bolečine ne bode več; kajti prvo je prešlo.« (Poudarili mi.) Predstavljajte si: ljudje, osvobojeni smrti, ter konec bolečine in vpitja zaradi nje, za vedno! Končno se bo veličastno izpolnil Jehovov prvotni namen za zemljo in človeštvo. (1. Mojzesova 1:27, 28)

Življenje ali smrt – naša odločitev

Adamu in Evi ni bila nikoli dana možnost, da bi šla v nebesa. Na izbiro sta imela, bodisi da poslušata Boga in večno živita na rajski zemlji bodisi da ga ne poslušata in umreta. Žal sta se odločila za neposlušnost in se nato vrnila v »prah« zemlje. (1. Mojzesova 2:16, 17; 3:2–5, 19) Bog ni za človeško družino na splošno nikoli namenil, da bi umirala in po smrti naseljevala nebesa. Za življenje v nebesih je ustvaril zelo veliko angelov; ta duhovna bitja niso ljudje, ki so umrli in vstali v nebeško življenje. (Psalm 104:1, 4 v NW; Daniel 7:10)

Kaj moramo storiti, da bi prejeli blagoslov večnega življenja v raju na zemlji? Prvi korak je preučevati Božjo Besedo, Sveto pismo. »Večno življenje je pa to,« je Jezus molil, »da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3)

Drugi korak k trajni sreči v raju je to spoznanje udejanjati. (Jakob 1:22–24) Tistim, ki živijo po Božji Besedi, se obeta, da bodo na lastne oči videli spolnitev navdušujočih prerokb, kot je denimo v Izaiju 11:9, kjer piše: »Nič zlega ne bodo storili [ljudje], nič pogubnega naredili po vsej gori svetosti moje; zakaj vsa zemlja bode polna spoznanja GOSPODOVEGA, kakor vode pokrivajo morja globočino.« (Poudarili mi.)

[Podčrtna opomba]

 [Slike na strani 7]

»Pravični podedujejo deželo [zemljo, NW] in prebivali bodo večno v njej.« (Psalm 37:29)