Izaija 57:1–21
57 Pravični izginjajo,vendar si tega nihče ne vzame k srcu.
Zvesti ljudje umirajo,+toda nihče ne sprevidi,da pravični umirajo zaradi nesreče*.
2 Pravični najdejo mir.
Vsi, ki ravnajo pošteno, počivajo v grobu*.
3 »Pridite bliže,sinovi čarovnice,otroci prešuštnika in prostitutke:
4 Iz koga se norčujete?
Proti komu na široko odpirate usta in komu kažete jezik?
Ali niste otroci grešnikov,otroci prevarantov,+
5 ki se prepuščate strastem med velikimi drevesi,+pod vsakim košatim drevesom,+in ki v dolinah*, pod skalnimi previsi,pobijate otroke?+
6 Rada imaš gladke kamne iz doline*+in ti kamni so vse, kar boš imela.
Njim izlivaš pitne daritve, njim prinašaš darove.+
Ali naj bom s temi rečmi zadovoljen?*
7 Na vrhu visoke gore si si postlala posteljo+in se vzpenjala tja, da bi darovala žrtve.+
8 V svoji hiši* si si postavila znamenje.
Zapustila si me in se razgalila.
Povzpela si se tja in naredila v svoji postelji veliko prostora.
Sklenila si zavezo s tistimi,s katerimi si rada šla v posteljo.+
Gledala si moški spolni ud.*
9 Hodila si dol k Mélehu*z oljem in obilico dišav.
Svoje sle si pošiljala daleč stran,tako da si se spustila vse do groba*.
10 Izmučila si se zaradi svojega nenehnega tavanja,vendar nisi rekla: ‚Vse to je brezupno!‘
Tvoja moč se je obnovila,zato nisi obupala*.
11 Koga si se prestrašila?
Koga se bojiš, da si začela lagati?+
Name se nisi spomnila.+
Ničesar si nisi vzela k srcu.+
Ker sem molčal in proti tebi nisem ukrepal*,+do mene nisi čutila strahospoštovanja.
12 Razkrinkal bom tvojo ‚pravičnost‘+ in tvoja dela+– nič ti ne bodo koristila.+
13 Ko boš vpila na pomoč,te tvoja zbirka malikov ne bo rešila.+
Veter jih bo vse odnesel,navadna sapa jih bo odpihnila.
Toda tisti, ki se zateka k meni, bo podedoval deželoin dobil v last mojo sveto goro.+
14 Takrat se bo slišalo: ‚Zgradite cesto, zgradite jo! Pripravite pot!+
Odstranite vsako oviro s poti mojega ljudstva!‘«
15 Visoki in Vzvišeni,ki živi večno+ in katerega ime je sveto,+ pravi takole:
»Jaz prebivam na visokem in svetem kraju,+vendar sem tudi s tistimi, ki so skrušenega in ponižnega duha,da bi ponižnim poživil duhain skrušenim srce.+
16 Ne bom jim večno nasprotovalin ne bom jezen za vedno,+saj bi ljudje zaradi mene izgubili moč+in bi vsa živa bitja, ki sem jih ustvaril, omagala.
17 Razjezil sem se nanje* zaradi njihovega greha, njihovega pohlepa po nepošteno pridobljenem dobičku.+
Zato sem jih kaznoval in se v svoji jezi obrnil proč od njih.
Toda oni so bili še naprej uporni+ in so poslušali svoje srce.
18 Videl sem, kaj delajo,toda ozdravil jih bom+ in jih vodil+ter jih spet potolažil,+ njih pa tudi vse tiste, ki žalujejo z njimi.«+
19 »Jaz ljudem polagam v usta besede hvale*.
Tisti, ki je daleč stran, in tisti, ki je blizu, bo užival trajni mir,«+ govori Jehova,»in jaz ga bom ozdravil.«
20 »Toda hudobni so kakor razburkano morje, ki se ne more umiriti,njegove vode izmetavajo morsko travo in blato.
21 Ni miru za hudobne,«+ govori moj Bog.
Opombe
^ Ali morda »umirajo in so tako obvarovani nesreče«.
^ Dobesedno »na svoji postelji«.
^ Ali »vadijih«.
^ Ali »Ali naj bi me te reči pomirile?«.
^ Ali »vadija«.
^ Dobesedno »za vrati in podboji«.
^ Morda se nanaša na krivo čaščenje, pri katerem so uporabljali podobe v obliki moškega spolnega uda.
^ Ali morda »kralju«.
^ Dobesedno »se nisi izčrpala«.
^ Ali »in prikrival reči«.
^ Očitno se nanaša na Izraelce.
^ Dobesedno »sad ustnic«.
