Odkupiti si čas za branje in preučevanje

»Skrbno rabite čas [Odkupujte si primeren čas, NW], ker dnevi so hudi.« (EFEŽANOM 5:16)

1. Zakaj je modro, da svoj čas načrtujemo, in kaj lahko o nas odkriva to, kako ga porabljamo?

NEKDO je izjavil, da »določiti si čas pomeni prihraniti čas«. Človek, ki potrebnim opravilom namenja določeno količino časa, bo čas pogosto bolje izkoristil. Modri kralj Salomon je zapisal: »Vse ima svoj določeni čas in vsako početje pod nebom svojo dobo.« (Propovednik 3:1) Vsi imamo na razpolago enako količino časa; kako ga bomo izkoristili, je odvisno od nas. To, čemu dajemo prednost in kako si porazdeljujemo čas, precej odkriva, kaj nam je najbolj pri srcu. (Matevž 6:21)

2. a) Kaj je Jezus v govoru na gori rekel o naših duhovnih potrebah? b) Kakšna samopreiskava bi bila primerna?

² Nekaj časa preprosto moramo porabiti za hranjenje in spanje, saj sta to telesni potrebi. Kako pa je z našimi duhovnimi potrebami? Vemo, da jih je ravno tako treba potešiti. Jezus je v svojem govoru na gori objavil: »Srečni so tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matevž 5:3, NW) Zato nas »zvesti in preudarni suženj« redno spominja, kako pomembno je namenjati čas branju in preučevanju Biblije. (Matevž 24:45, NW) Morda se zavedate pomembnosti tega, vendar mogoče menite, da za preučevanje ali branje Biblije enostavno nimate časa. Če je tako, preiščimo skupaj, kako lahko v življenju najdemo več časa za branje Božje Besede, osebno preučevanje in poglobljeno premišljevanje.

Najti čas za branje Biblije in preučevanje

3., 4. a) Kaj nam je svetoval apostol Pavel glede tega, kako naj porabljamo čas, in kaj to zajema? b) Kaj je Pavel mislil s tem, ko nam je svetoval, naj ‚si odkupujemo primeren čas‘?

³ Zaradi časa, v katerem živimo, bi morali vsi pozorno razmisliti o naslednjih besedah apostola Pavla: »Glejte torej, da živite previdno, ne kakor nemodri, ampak kakor modri, in skrbno rabite čas [odkupujte si primeren čas, NW], ker dnevi so hudi. Zatorej ne bodite nespametni, marveč umejte, kaj je volja Gospodova.« (Efežanom 5:15–17) Ta nasvet seveda zajema vse vidike našega posvečenega krščanskega življenja, tudi to, da najdemo čas za molitev, preučevanje, shode in za to, da, kolikor je le mogoče, sodelujemo pri oznanjevanju  ‚evangelija kraljestva‘. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

⁴ Zdi se, da je mnogim današnjim Jehovovim služabnikom v življenje težko vnesti branje Biblije in poglobljeno preučevanje. Dnevu seveda ne moremo dodati še ene ure, zato mora Pavlov nasvet pomeniti nekaj drugega. Besedna zveza »odkupujte si primeren čas« se v grščini nanaša na kupovanje na račun nečesa drugega. W. E. Vine v svojem Expository Dictionary to pojasnjuje z »najbolje izkoristiti vsako priložnost, jo karseda izrabiti, saj zamujene priložnosti ni mogoče priklicati nazaj«. Od česa pa si lahko odkupimo primeren čas za branje in preučevanje Biblije?

Določiti moramo prednostni vrstni red

5. Zakaj in kako naj bi ‚presojali, kaj je pomembnejše in kaj ne‘?

⁵ Poleg svetnih obveznosti skrbimo tudi za mnoge duhovne reči. Smo Jehovu posvečeni služabniki, zato imamo ‚obilo za postoriti v Gospodovem delu‘. (1. Korinčanom 15:58, NW) Zato je Pavel kristjanom v Filipih naročil, naj ‚presojajo, kaj je boljše [pomembnejše, NW] in kaj ne‘. (Filipljanom 1:10) To pomeni, da je treba določiti prednostni vrstni red. Duhovne reči naj bi bile vedno pred skrbjo za gmotnimi. (Matevž 6:31–33) Vendar bi morali biti tudi pri izpolnjevanju duhovnih obveznosti uravnovešeni. Koliko časa namenjamo različnim vidikom krščanskega življenja? Potujoči nadzorniki poročajo, da se med ‚pomembnejšimi‘ rečmi, za katere naj bi skrbel kristjan, rado zanemarja osebno preučevanje in branje Biblije.

6. Kaj lahko spada k temu, da si kdo odkupi primeren čas glede svetnega dela ali gospodinjstva?

⁶ Doslej smo videli, da odkupovati primeren čas zajema »najbolje izkoristiti vsako priložnost« in »vsako priložnost karseda izrabiti«. Če torej naše navade branja Biblije in preučevanja niso takšne, kot bi morale biti, bi bilo dobro, da se osebno preiščemo in ugotovimo, kako porabljamo svoj čas. Če je naše svetno delo prezahtevno, če nam jemlje preveč časa in moči, bi o tem morali moliti k Jehovu. (Psalm 55:22) Morda bomo lahko kaj spremenili in tako pridobili čas za pomembne reči, povezane s čaščenjem Jehova, tudi za preučevanje in branje Biblije. Upravičeno pravijo, da ženski dela nikoli ne zmanjka. Zato morajo tudi krščanske sestre določiti prednostni vrstni red in točno določiti čas za branje Biblije in tehtno preučevanje.

7., 8. a) Od katerih dejavnosti je pogosto mogoče odkupiti čas za branje in preučevanje? b) Kakšen je namen razvedrila in kako nam lahko to, da se tega zavedamo, pomaga določiti prednostni vrstni red?

⁷ Na splošno lahko večina od nas odkupuje čas za preučevanje od nebistvenih dejavnosti. Lahko se vprašamo: ‚Koliko časa porabim za branje svetnih revij ali časopisov, gledanje televizijskih oddaj, poslušanje glasbe ali igranje videoiger? Ali preživim pred računalnikom več časa, kakor ga porabim za branje Biblije? Pavel pravi: »Ne bodite nespametni [nerazumni, NW], marveč umejte, kaj je volja Gospodova.« (Efežanom 5:17) Videti je, da je pri mnogih Pričah to, da gledajo televizijo nerazumno veliko časa, glavni razlog, da ne  namenjajo dovolj časa preučevanju in branju Biblije. (Psalm 101:3; 119:37, 47, 48)

⁸ Nekateri morda pravijo, da ne morejo stalno preučevati, temveč potrebujejo tudi malo razvedrila. To je sicer res, vendar bi bilo dobro razmisliti, koliko časa porabimo za sprostitev, in to primerjati s časom, ki ga dejansko porabimo za preučevanje ali branje Biblije. Rezultati nas bodo morda presenetili. Resda sta nam razvedrilo in sprostitev potrebna, vendar bi ju morali ohranjati na primernem mestu. Njun namen je namreč, da nas osvežita za nadaljnje duhovne dejavnosti. Mnoge televizijske oddaje in videoigre človeka izčrpajo, medtem ko sta branje in preučevanje Božje Besede osvežujoča in poživljajoča. (Psalm 19:7, 8)

Kako si nekateri vzamejo čas za preučevanje

9. Kaj dobrega prinaša ravnanje po nasvetih iz knjižice Dnevno pregledovanje Svetega pisma – 1999?

⁹ V uvodu knjižice Dnevno pregledovanje Svetega pisma iz leta 1999 piše: »Najkoristnejše bo, če boste dnevni stavek in komentar iz te brošure pregledali zjutraj. Počutili se boste, kakor da vas zbuja Jehova, Veliki učitelj, in vas poučuje. Jezusu Kristusu je dobro delo, ko je vsako jutro poslušal Jehovov pouk. V prerokbi o njem piše: ‚Zbuja me [Jehova] sleherno jutro, zbuja mi uho, da poslušam kakor učenec.‘ Jezus je po takšnem pouku dobil ‚izurjen jezik‘ in je znal ‚izreči besedo trudnemu‘. (Iza. 30:20; 50:4; Mat. 11:28–30) Če boste vsako jutro budni za pravočasne nasvete iz Božje Besede, ne boste samo laže premoščali lastnih težav, temveč boste tudi opremljeni z ‚izurjenim jezikom‘ za pomoč drugim.« *

10. Kako si nekateri vzamejo čas za branje Biblije in preučevanje ter kako jim to koristi?

¹⁰ Mnogi kristjani poslušajo ta nasvet tako, da zgodaj zjutraj preberejo dnevni stavek in komentar ter berejo Biblijo ali preučujejo. Neka zvesta pionirka v Franciji vsak dan vstane  zgodaj zjutraj in 30 minut bere Biblijo. Kako v tem uspeva že več let? Sama pravi: »Močno sem motivirana in se ravnam po razporedu za branje, pa ne glede na to, kaj se zgodi!« Naj se odločimo za tak ali drugačen čas v dnevu, pomembno je, da pri svojem razporedu vztrajamo. René Mica, ki pionira že več kot 40 let v Evropi in Severni Afriki, pravi: »Od leta 1950 imam cilj, da vsako leto preberem celo Biblijo, in doslej sem to storil 49-krat. Menim, da je to zelo pomembno za to, da ohranim tesen odnos s Stvarnikom. Ob poglobljenem premišljevanju o Božji Besedi bolje razumem Jehovovo pravico in druge lastnosti, obenem pa mi to tudi daje izredno moč.« *

‚Hrana ob pravem času‘

11., 12. a) Kakšno duhovno »hrano« dobivamo po ‚zvestem in preudarnem oskrbniku‘? b) Kako dobivamo »hrano« ob pravem času?

¹¹ Prav kakor redne hranitvene navade prispevajo k dobremu telesnemu zdravju, tudi reden program preučevanja in branja Biblije pripomore k dobremu duhovnemu zdravju. V Lukeževem evangeliju beremo naslednje Jezusove besede: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času?« (Lukež 12:42, SSP) Duhovno »hrano ob pravem času« dobivamo že več kot 120 let po Stražnem stolpu in drugih na Bibliji temelječih knjigah in publikacijah.

¹² Bodimo pozorni na izraz »ob pravem času«. Naš »Veliki poučevalec« (NW), Jehova, je po svojem Sinu in razredu sužnja svoje ljudstvo vedno v pravem trenutku vodil glede naukov in vedenja. Tako je, kakor da bi kot skupina slišali glas, ki nam govori: »‚To je pot, po njej hodite!‘ če boste morali iti na desno ali na levo.« (Izaija 30:20, 21, SSP) Poleg tega kadar posamezniki pozorno berejo Biblijo in vse biblijske publikacije, imajo pogosto občutek, da so v njih zapisane misli namenjene posebej njim. Božje nasvete in smernice bomo torej dobili ob pravem času, kar nam bo omogočilo, da se bomo upirali skušnjavam oziroma se modro odločali.

Privzgojimo si dobre hranitvene navade

13. Kakšne so nekatere slabe duhovne hranitvene navade?

¹³ Če želimo, da nam bo takšna ‚hrana‘, ki jo dobimo ob pravem času, povsem koristila, moramo imeti dobre hranitvene navade. Bistveno je, da imamo reden program  branja Biblije in osebnega preučevanja ter da pri njem vztrajamo. Ali imate dobre duhovne hranitvene navade in ali redno poglobljeno osebno preučujete? Ali pa gradivo, ki je za nas skrbno pripravljeno, samo preletite, ga tako rekoč v naglici pojeste oziroma nekatere obroke celo v celoti izpustite? Zaradi slabih hranitvenih navad so nekateri oslabeli v veri in tudi odpadli. (1. Timoteju 1:19; 4:15, 16)

14. Zakaj je dobro, da pazljivo preučimo gradivo, ki ga po našem mnenju že poznamo?

¹⁴ Nekateri morda menijo, da že poznajo temeljne nauke in da vsi članki ne vsebujejo česa povsem novega. Zato se jim zdi, da jim ni treba načrtno preučevati in obiskovati shodov. Vendar pa Biblija pokaže, da nas je treba spominjati na reči, ki smo se jih že naučili. (Psalm 119:95, 99, NW; 2. Petrov 3:1; Juda 5) Prav kakor dober kuhar pripravlja iste osnovne sestavine na mnogo okusnih načinov, tako razred sužnja priskrbuje hranljivo duhovno hrano na veliko različnih načinov. Celo v člankih, v katerih so obravnavane teme, o katerih se je že pogosto pisalo, so skrite odlične misli, ki jih ne bi želeli spregledati. Dejstvo je, da je to, kaj dobimo iz čtiva, precej odvisno od tega, koliko časa in truda porabimo za preučevanje le-tega.

Duhovne koristi branja in preučevanja

15. Kako nam branje in preučevanje Biblije pomagata biti boljši strežniki Božje Besede?

¹⁵ Branje in preučevanje Biblije nam koristita v mnogočem. Pomagata nam izpolniti eno od osnovnih krščanskih odgovornosti, namreč da postanemo vsi ‚delavci, ki se jim ni sramovati, ki prav ravnajo z besedo resnice‘. (2. Timoteju 2:15) Več ko beremo in preučujemo Biblijo, bolj si polnimo razum z Božjimi mislimi. Zatem se bomo lahko kakor Pavel tudi mi ‚razgovarjali z ljudmi na podlagi pisem, razodevali in dokazovali‘ čudovito resnico o Jehovovih namenih. (Dejanja 17:2, 3) Pri poučevanju bomo še spretnejši, naši pogovori, govori in nasveti pa bodo duhovno še bolj krepilni. (Pregovori 1:5)

16. Kako vse nam osebno koristi, če beremo in preučujemo Božjo Besedo?

¹⁶ Poleg tega bomo zaradi časa, ki ga posvetimo preiskovanju Božje Besede, svoje življenje lahko še bolj uskladili z Jehovovimi potmi. (Psalm 25:4; 119:9, 10; Pregovori 6:20–23) Okrepile se bodo naše duhovne lastnosti, kot so ponižnost, zvestovdanost in veselje. (5. Mojzesova 17:19, 20; Razodetje 1:3, NW) Kadar spoznanje, pridobljeno z branjem in preučevanjem Biblije, praktično udejanjamo, v naše življenje neovirano doteka Božji duh, zato pri vsem, kar delamo, rojevamo še več njegovih sadov. (Galatom 5:22, 23)

17. Kako to, koliko in kako osebno beremo in preučujemo Biblijo, vpliva na naš odnos z Jehovom?

¹⁷ Najpomembnejše pa je to, da se bo čas, ki ga za branje in preučevanje Božje Besede odkupimo od drugih dejavnosti, bogato obrestoval v našem odnosu z Bogom. Pavel je molil, da bi se sokristjani ‚napolnili s spoznanjem volje njegove [Božje] v vsej modrosti in razumnosti duhovni, da živijo dostojno  Gospoda [Jehova, NW], v vsem njemu po volji‘. (Kološanom 1:9, 10) Če naj bi ‚živeli dostojno Jehova‘, se moramo tudi mi ‚napolniti s spoznanjem volje njegove v vsej modrosti in razumnosti duhovni‘. Torej sta Jehovov blagoslov in priznanje zelo odvisna od tega, koliko in kako Biblijo osebno beremo in preučujemo.

18. Kako smo lahko blagoslovljeni, če ravnamo po Jezusovih besedah iz Janezovega evangelija 17:3?

¹⁸ »Večno življenje je pa to, da spoznajo tebe, edinega resničnega Boga, in katerega si poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) To je eden od svetopisemskih stavkov, s katerim Jehovove priče najpogosteje pomagajo drugim doumeti, kako pomembno je preučevati Božjo Besedo. Seveda ni nič manj pomembno, da to delamo tudi mi sami. Od tega, koliko rastemo v spoznanju Jehova in njegovega Sina, Jezusa Kristusa, je odvisno naše upanje na večno življenje. Samo pomislimo, kaj to pomeni! Našemu spoznavanju Jehova ne bo nikoli konca, saj bomo za to, da se o njem več naučimo, imeli vso večnost! (Propovednik 3:11; Rimljanom 11:⁠33)

[Podčrtna opomba]

Vprašanja za ponovitev

• Kaj odkrivamo s tem, kako porabljamo svoj čas?

• Od katerih dejavnosti se da odkupiti čas za branje in preučevanje Biblije?

• Zakaj naj bi pazili na naše duhovne hranitvene navade?

• Kako nam lahko koristi branje in preučevanje Svetega pisma?

[Vprašanja]

[Slike na strani 20, 21]

Z rednim branjem in preučevanjem Biblije se bomo naučili ‚prav ravnati z besedo resnice‘

[Slike na strani 23]

Če kljub naši zaposlenosti duhovne dejavnosti uravnovesimo z drugimi dejavnostmi, se nam bo to zelo obrestovalo