1., 2. a) Katero načelo vodi Jezusove sledilce vse do današnjih dni? b) Kako so nas sovražniki skušali premagati, toda s kakšnim rezultatom?

 JEZUS je stal pred Pilatom, najvplivnejšim posvetnim sodnikom judovskega naroda. Izrekel je načelo, ki njegove iskrene sledilce vodi vse do današnjih dni. Rekel je: »Moje kraljestvo ni del tega sveta. Če bi bilo del tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom. Toda moje kraljestvo ni od tod.« (Jan. 18:36) Pilat je dal Jezusa usmrtiti, toda zmaga je bila kratkotrajna. Jezus je bil obujen. Cesarji mogočnega rimskega imperija so skušali zatreti Kristusove sledilce, vendar jim ni uspelo. Kristjani so sporočilo o Kraljestvu razširili po vsem starodavnem svetu. (Kol. 1:23)

² Po ustanovitvi Kraljestva leta 1914 so nekatere najmočnejše vojaške sile v zgodovini skušale izbrisati Božje ljudstvo. Toda nobena nas ni premagala. Mnoge vlade in politične stranke so nas skušale prisiliti, da jih podpremo v njihovih sporih, vendar jim ni uspelo razbiti naše enotnosti. Podložniki Kraljestva danes živimo tako rekoč v vsakem narodu na zemlji. Kljub temu smo združeni v pristno svetovno bratovščino in smo povsem nevtralni glede političnih zadev sveta. Smo Kristusovi podložniki. Naša enotnost je prepričljiv dokaz, da Božje kraljestvo vlada in da nas naš kralj Jezus Kristus vodi, prečiščuje in ščiti. Premisli, kako to dela, in bodi pozoren na nekatere pravne zmage, ki nam jih je naklonil, medtem ko ostajamo ločeni od sveta. Takšne zmage nam zares krepijo vero. (Jan. 17:14)

3., 4. a) Kaj se je zgodilo ob rojstvu Kraljestva? b) Ali so Božji služabniki vedno povsem razumeli, kaj pomeni biti nevtralen? Pojasni.

³ Po rojstvu Kraljestva je v nebesih izbruhnila vojna, nato pa je bil Satan vržen na zemljo. (Beri Razodetje 12:7–10, 12.) Tudi na zemlji je izbruhnila vojna. Preizkusila je neomajnost Božjih služabnikov. Bili so odločeni živeti po Jezusovem zgledu in ostati ločeni od sveta. Vendar  sprva niso povsem razumeli, kaj vse bo zajemalo to, da se ne vmešavajo v kakršne koli politične zadeve.

⁴ Na primer, šesti zvezek zbirke Millennial Dawn (Zora milenija) a, ki je izšel leta 1904, je spodbujal kristjane, naj ne sodelujejo v vojni. Po drugi strani pa je v njem tudi pisalo, naj se kristjan, če ga vpokličejo v vojsko, potrudi, da dobi nalogo, pri kateri se mu ne bo treba vojskovati. Če pa mu to ne uspe in ga pošljejo v boj, bi moral paziti, da nikogar ne ubije. Glede takratnih razmer je Herbert Senior, ki je živel v Veliki Britaniji in se je krstil leta 1905, rekel: »Med brati je vladala velika zmeda. Nobene jasne smernice ni bilo, ali je za kristjana prav, da se kot vojak pridruži vojski in opravlja samo naloge, ki niso povezane z vojskovanjem.«

5. Kako se je z angleškim Stražnim stolpom, 1. september 1915, začelo prečiščevati naše razumevanje glede nevtralnosti?

⁵ Z angleškim Stražnim stolpom, 1. september 1915, se je začelo prečiščevati naše razumevanje glede nevtralnosti. Glede priporočil, zapisanih v Studies in the Scriptures (Svetopisemskih študijah), je pisalo: »Sprašujemo se, ali ne bi takšno ravnanje pomenilo kompromisa.« Kaj pa, če bi kristjanu grozili, da ga bodo ustrelili, če bo zavrnil nošenje uniforme in opravljanje vojaške službe? Članek je razglabljal: »Kaj bi bilo hujše: da nas ustrelijo, zato ker smo zvestovdani Knezu miru in nočemo kršiti njegovih zapovedi, ali da nas ustrelijo, medtem ko služimo zemeljskim kraljem in dajemo vtis, da jih podpiramo, ter vsaj navidezno delamo kompromis glede naukov našega nebeškega Kralja? Od teh dveh možnosti nam je ljubša prva – raje umremo zaradi zvestovdanosti našemu nebeškemu Kralju.« Kljub tem tehtnim besedam je članek sklenil: »Ne nagovarjamo k takšnemu ravnanju. Ga zgolj predlagamo.«

6. Kaj si se naučil iz zgleda brata Herberta Seniorja?

⁶ Nekateri bratje so jasno razumeli, da se je napačno pridružiti vojski, in so bili pripravljeni sprejeti posledice. Prej omenjeni Herbert Senior je rekel: »Zame pravzaprav ni bilo nobene razlike med tem, da z ladje raztovarjam strelivo [kar ni neposredno povezano z vojskovanjem], in tem, da s tem strelivom polnim puško.« (Luk. 16:10) Brata Seniorja so zaradi ugovora vesti vojaški dolžnosti poslali v zapor. Skupaj s štirimi drugimi brati je bil del skupine 16 ugovornikov vesti. V skupini so bili tudi pripadniki drugih veroizpovedi. Nekaj časa so bili zaprti v Richmondu v Veliki Britaniji in kasneje postali znani kot Richmondovih šestnajst. Nekega dne so Herberta in druge iz skupine z ladjo naskrivaj poslali na bojišče v Francijo. Tam so jih obsodili na smrt z ustrelitvijo. Postavili so jih v vrsto pred strelski vod, vendar jih niso ubili. Njihovo kazen so spremenili v deset let zapora.

7. Kaj so Božji služabniki do začetka druge svetovne vojne že razumeli?

 ⁷ Do začetka druge svetovne vojne so Jehovovi služabniki kot skupina vse jasneje razumeli, kaj pomeni biti nevtralen in kaj se od njih pričakuje, če želijo posnemati Jezusov zgled. (Mat. 26:51–53; Jan. 17:14–16; 1. Pet. 2:21) Na primer, v angleškem Stražnem stolpu, 1. november 1939, je izšel zelo pomemben članek z naslovom »Nevtralnost«. V njem je pisalo: »Ljudstvo, ki je v zavezi z Jehovom, se mora podrejati zakonu popolne nevtralnosti, ko se narodi med sabo vojskujejo.« Simon Kraker, ki je kasneje služil na svetovnem središču v Brooklynu (New York), je glede članka dejal: »Razumel sem, da mora biti Božje ljudstvo v miru z vsemi ljudmi, in to celo med vojno.« Ta duhovna hrana je bila priskrbljena ob pravem času, saj je Božjim služabnikom pomagala, da se pripravijo na silovit napad na svojo zvestovdanost Kraljestvu.

8., 9. Kako se je Janezova prerokba izpolnila?

⁸ Apostol Janez je prerokoval, da bo po rojstvu Kraljestva leta 1914 zmaj, Satan Hudič, skušal odstraniti tiste, ki podpirajo Božje kraljestvo. To bo storil tako, da bo iz  ust bruhnil simbolično reko. b (Beri Razodetje 12:9, 15.) Kako se je Janezova prerokba izpolnila? Od dvajsetih let prejšnjega stoletja naprej je Božje ljudstvo zajel val nasprotovanja. Brata Krakerja so med drugo svetovno vojno, tako kot veliko naših bratov v Severni Ameriki, zaprli zaradi zvestovdanosti Božjemu kraljestvu. Pravzaprav so med vojno Jehovove priče v ameriških državnih zaporih predstavljali več kot dve tretjini vseh zapornikov, ki iz verskih razlogov niso sodelovali v vojni.

⁹ Satan je skupaj s svojimi pomočniki nameraval zlomiti značajnost podložnikov Kraljestva ne glede na to, kje živijo. V Afriki, Evropi in Združenih državah Amerike so jih vlačili pred sodišča in zasliševali pred komisijami za pogojni odpust. Ker so bili Priče trdno odločeni ostati nevtralni, so jih zapirali, pretepali in pohabljali. V Nemčiji so se Božji služabniki spoprijemali s hudim pritiskom, ker niso hoteli pozdravljati s »Heil Hitler« ali sodelovati v vojni. Po nekih ocenah so med nacističnim režimom v taborišča odvedli kakih 6000 Prič. Več kot 1600 Prič iz Nemčije pa tudi od drugod so njihovi mučitelji ubili. Vseeno Hudič Božjemu ljudstvu ni mogel zadati nobene trajne škode. (Mar. 8:34, 35)

10. Kaj predstavlja »zemlja« in kako je ta ukrepala v korist Božjega ljudstva?

¹⁰ Prerokba, ki jo je zapisal apostol Janez, je odkrila, da bo »zemlja«, ki predstavlja nekoliko razumnejše elemente te stvarnosti, pogoltnila »reko« preganjanja in bo tako pomagala Božjemu ljudstvu. Kako se je ta del prerokbe izpolnil? V desetletjih po drugi svetovni vojni je »zemlja« večkrat ukrepala v korist tistih, ki zvesto podpirajo Mesijansko kraljestvo. (Beri Razodetje 12:16.) Različna vplivna sodišča so denimo zaščitila pravice Jehovovih prič, da odklonijo služenje v vojski in sodelovanje pri državnih slovesnostih. Najprej si poglejmo nekaj pomembnih zmag, ki jih je Jehova naklonil svojemu ljudstvu, ko je šlo za služenje vojaškega roka. (Ps. 68:20)

11., 12. S čim sta se morala spoprijeti brata Sicurella in Tlimenos ter kaj sta dosegla?

¹¹ Združene države Amerike. Anthony Sicurella je bil vzgojen v družini Jehovovih prič. Krstil se je pri 15 letih. Ko je bil star 21 let, se je pred naborno komisijo v evidenco vpisal kot verski delavec. Dve leti kasneje, leta 1950, je prosil, da njegov status spremenijo v ugovornik vesti. Čeprav Zvezni preiskovalni urad v svojem poročilu ni imel nič proti, je oddelek za pravosodje zavrnil bratovo prošnjo. Po nekaj sodnih postopkih je primer brata Sicurelle  obravnavalo ameriško vrhovno sodišče. Razsodilo je v bratovo korist in s tem razveljavilo odločitev nižjega sodišča. Ta razsodba je pomagala ustvariti precedens za druge ameriške državljane, ki zaradi vesti odklanjajo vojaško službo.

¹² Grčija. Leta 1983 so Iakovosa Tlimenosa obtožili nepokorščine, ker je zavrnil nošenje vojaške uniforme, in ga poslali v zapor. Ko so ga izpustili, se je prijavil na delovno mesto računovodja, vendar so mu zaradi kazenske kartoteke prošnjo zavrnili. Zadevo je predložil sodišču. Ko so grška sodišča razsodila proti njemu, se je pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Leta 2000 je veliki senat ESČP, ki ga je sestavljalo 17 sodnikov, razsodil v njegovo korist in s tem postavil precedens proti diskriminaciji. Pred to razsodbo je imelo v Grčiji več kot 3500 bratov kazensko kartoteko, ker so bili zaprti zaradi svojega nevtralnega stališča. Po tej ugodni razsodbi je Grčija sprejela zakon, s katerim so bili ti bratje oproščeni vsakršnih obtožb za kaznivo dejanje. Nekaj let pred tem so v Grčiji sprejeli zakon, ki vsem grškim državljanom zagotavlja pravico do nadomestnega civilnega služenja. Ta zakon je bil ponovno potrjen, ko so revidirali grško ustavo.

13., 14. Kaj se lahko naučimo iz primera Ivajla Stefanova in primera Vahana Bayatyana?

¹³ Bolgarija. Leta 1994 so 19-letnega Ivajla Stefanova vpoklicali v vojsko. Odklonil je služenje vojaškega roka in civilno služenje pod vodstvom vojske. Ko so ga obsodili na 18 mesecev zapora, se je pritožil in pri tem skliceval na pravico, ki jo ima kot ugovornik vesti. Njegov primer so nazadnje predali ESČP. Leta 2001 se je še pred obravnavo sklenila prijateljska poravnava. Bolgarska vlada ni pomilostila le brata Stefanova, ampak tudi vse druge bolgarske državljane, ki so bili pripravljeni opravljati nadomestno civilno služenje. c

¹⁴ Armenija. Vahan Bayatyan je leta 2001 postal vojaški obveznik. d Zaradi ugovora vesti je odklanjal vojaško službo, toda domača sodišča so zavrnila vsako njegovo prošnjo. Septembra leta 2002 je začel služiti 30-mesečno zaporno kazen, vendar so ga po desetih mesecih in pol izpustili. Med tem časom se je pritožil na ESČP, in sodišče je obravnavalo njegov primer. Toda 27. oktobra 2009 je tudi to sodišče razsodilo proti njemu. Videti je bilo, da je razsodba zadala hud udarec bratom v Armeniji, ki so se spoprijemali z enakim problemom. Toda veliki senat ESČP je razsodbo ponovno preučil. Sodišče je 7. julija 2011 razsodilo v korist Vahana Bayatyana. To je bilo prvič, da je ESČP priznal, da bi  moral biti ugovor vesti vojaški dolžnosti zaradi verskega prepričanja zaščiten s pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi. Ta razsodba ne ščiti samo pravic Jehovovih prič, ampak tudi pravice na stotine milijonov ljudi, ki živijo v državah članicah Sveta Evrope. e

15. Zakaj Jehovovo ljudstvo ne sodeluje pri državnih slovesnostih?

¹⁵ Jehovovo ljudstvo ne ostaja zvestovdano Mesijanskemu kraljestvu le s tem, da odklanja služenje v vojski, ampak tudi s tem, da spoštljivo odklanja sodelovanje pri državnih slovesnostih. Še zlasti od izbruha druge svetovne vojne je ves svet zajel val nacionalizma. V mnogih državah se od državljanov zahteva, da prisežejo zvestobo domovini z recitiranjem prisege, petjem državne himne ali pozdravljanjem zastave. Toda mi smo vdani samo Jehovu. (2. Mojz. 20:4, 5) Zato doživljamo poplavo preganjanja. Vendar je Jehova spet  uporabil »zemljo«, da je pogoltnila nekaj tega nasprotovanja. Bodimo pozorni na nekatere izjemne zmage, ki nam jih je Jehova po Kristusu naklonil, ko je šlo za sodelovanje pri državnih slovesnostih. (Ps. 3:8)

16., 17. S kakšnim problemom sta se spoprijela Lillian in William Gobitas in kaj si se naučil iz njunega primera?

¹⁶ Združene države Amerike. Leta 1940 je ameriško vrhovno sodišče v primeru, znanem kot Šolsko okrožje Minersville proti Gobitisoma, z osmimi glasovi proti enemu razsodilo zoper Jehovove priče. Dvanajstletna Lillian Gobitas f in njen desetletni brat William sta želela ostati zvesta Jehovu, zato nista hotela pozdravljati zastave oziroma recitirati prisege. Zaradi tega so ju izključili iz šole. Njun primer je prišel pred vrhovno sodišče. Sodišče je odločilo, da je šola ravnala v skladu z ustavo, saj je delala v prid »državni enotnosti«. S to razsodbo se je začelo obdobje hudega preganjanja. Iz šol so izključili še več otrok Prič, odrasli Priče so izgubili svojo službo, veliko bratov in sester pa je napadala nasilna drhal. V neki knjigi piše, da je bilo »preganjanje Prič med letoma 1941 in 1943 največji izbruh verske nestrpnosti v Ameriki v 20. stoletju«. (The Lustre of Our Country)

¹⁷ Zmaga Božjih sovražnikov ni trajala dolgo. Leta 1943 je vrhovno sodišče obravnavalo primer, podoben primeru Gobitis. Ta primer je znan kot Šolski svet zvezne države Zahodna Virginija proti Barnettu. Tokrat je vrhovno sodišče razsodilo v korist Jehovovih prič. Prvič v ameriški zgodovini je vrhovno sodišče v tako kratkem času razveljavilo svojo razsodbo. Po tej razsodbi se je odkrito preganjanje Jehovovega ljudstva v Združenih državah vidno zmanjšalo. V tem sodnem procesu so bile pravice vseh ameriških državljanov okrepljene.

18., 19. Kaj je Pablo Barros rekel, da mu je pomagalo ostati neomajen, in kako lahko drugi Jehovovi služabniki posnemajo njegov zgled?

¹⁸ Argentina. Osemletnega Pabla in sedemletnega Huga Barrosa so leta 1976 izključili iz šole, ker nista sodelovala pri slovesnem dviganju zastave. Ravnateljica je ob neki priložnosti porinila Pabla in ga udarila po glavi. Po koncu pouka je oba fanta eno uro zadržala v šoli in ju skušala prisiliti, da bi sodelovala pri domoljubnih slovesnostih. Pablo je glede te mučne preizkušnje rekel: »Brez Jehovove pomoči ne bi mogel prenesti takšnega napada na svojo značajnost.«

¹⁹ Ko je primer prišel pred sodišče, je sodnik podprl odločitev šole glede izključitve Pabla in Huga. Toda njun primer je bil predložen argentinskemu vrhovnemu sodišču. To sodišče je leta 1979 razveljavilo odločitev nižjega sodišča in izjavilo: »Izrečena kazen [izključitev] je v nasprotju z ustavno  pravico do učenja (14. člen) in dolžnostjo države, da zagotovi osnovnošolsko izobraževanje (5. člen).« Ta zmaga je koristila približno 1000 otrokom Prič. Pri nekaterih so bili postopki za izključitev iz šole ustavljeni. Druge, ki so že bili izključeni iz šole, pa so ponovno sprejeli, tudi Pabla in Huga.

20., 21. Kako ti je primer Roela Embralinaga in njegove sestre Emily okrepil vero?

²⁰ Filipini. Devetletni Roel Embralinag g, njegova desetletna sestra Emily in več kot 65 učencev, ki so bili prav tako Priče, niso pozdravljali zastave. Zato so jih leta 1990 izključili iz šole. Roelov in Emilyjin oče Leonardo se je skušal pogovoriti z vodstvom šole, toda naletel je na gluha ušesa. Okoliščine so se še bolj zaostrile, zato se je pritožil na vrhovno sodišče. Vendar ni imel ne denarja ne odvetnika, ki bi ga zastopal. Skupaj z družino je v molitvi goreče prosil Jehova za vodstvo. Ves ta čas so se otrokoma posmehovali in jih zbadali. Leonardo je imel občutek, da ne bo  mogel zmagati na sodišču, saj ni imel nobenega pravnega znanja.

²¹ Stvari so se uredile tako, da je družino zastopal Felino Ganal, odvetnik, ki je bil pred tem zaposlen v eni najuglednejših odvetniških pisarn v državi. V času tega primera je brat Ganal dal odpoved in postal Jehovova priča. Ko je primer prišel pred vrhovno sodišče, je to soglasno odločilo v korist Prič in razveljavilo odredbe o izključitvi otrok iz šole. Tistim, ki so skušali zlomiti značajnost Božjega ljudstva, je spet spodletelo.

22., 23. a) Zakaj nam je uspelo izbojevati toliko prelomnih pravnih zmag? b) Dokaz česa je naša svetovna in miroljubna bratovščina?

²² Zakaj je nam, Jehovovemu ljudstvu, uspelo izbojevati toliko prelomnih pravnih zmag? Čeprav nimamo nobenega političnega vpliva, nas kljub temu v številnih državah in na številnih sodiščih nepristranski sodniki zaščitijo pred silovitimi napadi nepopustljivih nasprotnikov, v sodnih procesih pa ustvarjajo precedense v ustavnem pravu. Kristus nas nedvomno podpira, ko si prizadevamo doseči pravne zmage. (Beri Razodetje 6:2.) Zakaj bijemo takšne pravne bitke? V pravni sistem ne želimo uvajati reform, ampak si želimo zagotoviti, da lahko še naprej nemoteno služimo našemu kralju Jezusu Kristusu. (Apd. 4:29)

²³ Današnji svet je razdeljen zaradi političnih sporov in izprijen zaradi ukoreninjenega sovraštva. Naš ustoličeni kralj Jezus Kristus blagoslavlja svoje sledilce po vsem svetu, ko si prizadevajo ostati nevtralni. Satanu ni uspelo razbiti naše enotnosti in nas premagati. Kraljestvo je zbralo že milijone ljudi, ki so se odločili, da »se ne bodo več učili vojskovati«. Naša svetovna in miroljubna bratovščina je pravi čudež. Je neizpodbiten dokaz, da Božje kraljestvo vlada! (Iza. 2:4)