Skip to content

Al lor tablo konteni

Kouma Vieyi an Bote?

Kouma Vieyi an Bote?

KI OU resanti kan ou kone ki ou pou vinn vie? Ena boukou ki trakase ek mem ki per. Kifer? Parski souvan, bann dimounn asosie lavieyes avek bann kitsoz negatif: zot laparans koumans sanze, zot vinn feb, zot perdi memwar ek zot gagn bann maladi kronik.

Selman, tou dimounn pa vieyi dan mem fason. Sertin ena enn ase bon lasante fizik ek mantal. Bann progre medikal permet sertin pou tret ouswa kontrol bann maladi kronik. Se enn rezon kifer dan sertin pei, pli boukou dimounn pe viv pli lontan ek zot ena enn pli bon lasante.

Pourtan, laplipar dimounn kontan pou vieyi an bote, ki zot pe gagn bann problem ki lie avek lavieyes ouswa non. Kouma eski li posib? An parti, sa depann lor nou latitid, nou determinasion ek nou kapasite pou adapte ar sa nouvo letap dan nou lavi la. Anou examinn bann prinsip Labib sinp ek pratik ki kapav ed nou.

REKONET OU LIMIT: “Lasazes li avek bann dimounn ki rekonet zot limit.” (Proverb 11:2) Dan kontex sa lartik-la, “bann dimounn ki rekonet zot limit,” se bann dimounn aze ki rekonet ek aksepte ki zot nepli kapav fer parey kouma zot ti pe fer avan. Zot pa refiz pou get larealite an fas. Charles ena 93 an ek li res Brésil. Li realist kan li dir: “Si ou viv pli lontan, ou pou bizin vinn vie. Ou pa pou revinn zenn ankor.”

Kan ou rekonet ou limit, sa pa vedir ki ou bizin ena enn latitid negatif ek ou dir: “Mo’nn vinn vie, mo pe atann zis lamor.” Sa latitid-la kapav fer ou perdi ou lazwa. Proverb 24:10 dir: “Eski to finn montre ki to dekouraze zour ki maler vinn lor twa? To pou ena enn tigit lafors mem.” Me enn dimounn ki rekonet so limit, montre ki li ena sazes, li esey fer seki li kapav.

Corrado, ki ena 77 an ek ki res l’Italie, dir: “Kan ou pe roul lor enn lamontan, ou bizin sanz vites pou ki ou moter pa kale.” Wi, kan enn dimounn pe vinn vie, li neseser ki li fer bann sanzman. Corrado ek so madam finn devlop enn latitid ekilibre an rapor avek bann louvraz lakaz. Zot swiv enn program kot zot pa fer boukou kitsoz enn sel kout, koumsa zot pa fatige lafin lazourne. Marian ena 81 an ek li res Brésil. Li osi li ena enn latitid realist an rapor avek lavieyes. Li dir: “Mo finn aprann pou pa tro fatig mwa. Kan li neseser, mo fer bann ti poz ant mo bann louvraz. Mo asize ouswa mo alonze pou lir ouswa pou ekout lamizik. Mo finn aprann pou rekonet ek pou respekte mo bann limit.”

Montre ki ou ekilibre

MONTRE KI OU EKILIBRE: “Bann fam bizin abiy bien, dan enn fason modes ek avek bon zizman.” (1 Timote 2:9, NW.) Lexpresion “abiy bien” vedir ekilibre ek ena bon gou. Barbara, ki ena 74 an ek ki res Canada, dir: “Mo fer tou pou res prop. Mo pa anvi paret demode ek panse ki, parski mo’nn vinn vie mo laparans pa inportan.” Fern, ki ena 91 an ek ki res Brésil, dir: “Parfwa, mo aste bann nouvo linz pou mo santi mwa bien dan mo lapo.” Ki nou kapav dir lor bann misie? Antônio, ki ena 73 an ek ki res Brésil, dir: “Mo esey fer tou pou abiy bien ek mo met bann linz prop.” Ek konsernan so lizienn personel li azoute: “Toulezour mo pran enn dous ek mo raze.”

Me de lot kote, fode pa ki nou telman trakase konsernan nou laparans ki sa fer nou perdi nou “bon zizman.” Bok-im, ki res Corée du Sud ek ki ena 69 an, ena enn latitid ekilibre lor labiyman. Li dir: “Mo konsian ki mo pa pou kapav met bann linz ki mo ti mete kan mo ti zenn.”

Montre ou pozitif

MONTRE OU POZITIF: “Okenn zour pa bon pou enn dimounn ki sagrin; me enn dimounn ki ena enn leker zwaye, viv enn festin toulezour.” (Proverb 15:15) Amezir ki ou vieyi, kitfwa ou ena bann santiman negatif kan ou rapel lafors ki ou ti ena kan ou ti zenn ek sa kantite kitsoz ki ou ti pe kapav fer la. Nou konpran ou. Selman, fer zefor pou pa les sa bann santiman negatif la akable ou. Kan ou repans lepase, sa kapav fer ou bann lazourne vinn mosad. Sa kapav mem dekouraz ou ek anpes ou fer seki ou touzour kapav fer. Joseph ki ena 79 an ek ki res Canada, dir dan enn manier pozitif: “Mo esey trouv lazwa pou fer bann kitsoz ki mo kapav ek pa plengne parski mo nepli kapav fer bann kitsoz ki mo ti pe fer avan.”

Si ou lir ek aprann bann nouvo kitsoz, sa kapav fer ou vinn pli pozitif. Ou pou ena enn lespri pli ouver lor bann kitsoz an zeneral. Alor, otan ki posib, sezi tou lokazion pou lir ek aprann bann nouvo kitsoz. Se seki Ernesto ki ena 74 an ek ki res Philippines fer. Li al bibliotek ek li rod bann liv interesan pou lir. Li dir: “Mo ankor touzour kontan lir bann liv lavantir. Mem si mo ant mo kat miray, bann paz mo bann liv fer mwa vwayaze.” Lennart, enn Swedwa ki ena 75 an, finn mem fer enn kitsoz difisil: li finn aprann enn nouvo lang.

Montre ou zenere

MONTRE OU ZENERE: “Pran labitid done, ek dimounn pou donn zot.” (Lik 6:38, NW.) Pran labitid pou pas letan avek lezot ek pou partaz seki ou ena. Ou pou ena satisfaksion ek lazwa. Hosa, enn Brezilienn ki ena 85 an, fer boukou zefor pou ed lezot mem si li pena enn bon lasante. Li explike: “Mo telefonn mo bann kamarad ki malad ouswa ki dekouraze ek lerla mo ekrir zot bann let. Parfwa mo avoy zot bann ti kado. Mo kontan osi kwi ek fer bann deser pou bann ki malad.”

Kan ou zenere, sa ankouraz lezot pou montre zot zenere. “Kan ou montre lamour anver lezot, an retour zot pou montre ou zot lamour ek zot lafeksion,” se seki Jan, enn Swedwa ki ena 66 an dir. Wi, enn dimounn zenere kree enn bon latmosfer ki lezot bien apresie.

MONTRE OU AMIKAL: “Enn kikenn ki res dan so kwin li tousel, pou rod so prop dezir egois; li pou reziste kont lasazes ki pratik.” (Proverb 18:1) Mem si parfwa ou anvi res tousel, evit ranferm ou ouswa res dan ou kwin. Innocent, ki ena 72 an ek ki res Nigéria, kontan kan li avek so bann kamarad. Li dir: “Mo kontan frekant bann dimounn ninport ki laz.” Börje, enn Swedwa ki ena 85 an, dir: “Mo fer zefor pou frekant bann zenn. Zot zenes fer mwa santi mwa zenn​—omwin dan mo lespri.” Pran linitiativ pou invit bann kamarad kan ou gagn lokazion. Han-sik, ki res Corée du Sud ek ki ena 72 an, dir: “Mo madam ek mwa nou kontan invit bann kamarad​—bann aze ek bann adolesan toulede​—pou enn ti program ouswa enn dine.”

Montre ou amikal

Bann dimounn amikal kontan kominike. Selman komikasion pa zis vedir koz avek lezot me osi ekout zot. Si ou fer sa, bann dimounn pou kontan frekant ou. Interes ou personelman avek lezot. Helena, ki ena 71 an ek ki res Mozambique, dir: “Mo amikal avek zot tou, ek mo respekte zot dignite. Mo ekout seki zot dir pou mo kone ki zot panse ek ki zot kontan.” José, enn Brezilien ki ena 73 an, fer sa remark-la: “Nou santi nou bien kan nou avek bann dimounn ki konn ekoute​—bann dimounn ki konpran ek ki interes zot avek lezot. Nou apresie bann dimounn ki felisit lezot dan bon moman ek ki kontan riye-badine.”

Kan ou pe dir seki ou panse, veye ki ou bann parol “asezone ar disel.” (Kolosien 4:6, NW.) Montre ki ou ankourazan ek ki ou ena takt.

MONTRE OU REKONESAN: “Montre ki zot ena rekonesans.” (Kolosien 3:15, NW.) Kan enn kikenn ed ou, montre li ki ou apresie seki li’nn fer pou ou. Bann remersiman fer ou ena bann bon relasion avek lezot. Marie-Paule, ki ena 74 an ek ki res Canada, dir: “Mo mari ek mwa fek kit nou lakaz pou al res dan enn lapartman. Boukou kamarad ti vinn ed nou. Me li pa ti ase ki nou zis dir zot mersi. Alor, nou finn avoy sak dimounn enn kart remersiman, ek nou finn invit sertin pou pran enn repa avek nou.” Jae-won, ki ena 76 an ek ki res Corée du Sud, bien apresie ki bann Temwin amenn li Lasal kot fer renion (Lasal Bann Temwin Zeova). Li dir: “Mo vremem rekonesan pou tou seki zot fer pou mwa, ek mo fer mwa enn devwar pou donn enn ti kas pou lesans. Parfwa mo prepar bann ti kado avek bann ti mo pou remersie zot.”

Me pli inportan, montre rekonesans pou lavi ki ou ena. Lerwa Salomon, ki ti bien saz, rapel nou: “Enn lisien vivan vomie ki enn lion mor.” (Ekleziast 9:4) Wi, si ou ena enn bon latitid ek ou dispoze pou adapte ou, li pou posib ki ou vieyi an bote.

Montre ou rekonesan