Kaj je ime?

Neka Etiopijka rodi dečka. Toda njeno veselje se spremeni v žalost, ko vidi, da otrok leži negiben. Ko stara mama vzame mlahavega novorojenčka, da bi ga okopala, se ta nenadoma prične premikati, dihati in jokati! Ime dečkovega očeta pomeni »čudež«, zato starša to ime združita z drugo amharsko besedo in dečku dasta ime, ki pomeni »čudež je bil storjen«.

V Burundiju neki mladenič beži pred vojaki, ki ga hočejo ubiti. Medtem ko se skriva na polju, obljubi Bogu, da bo dal, če ga reši, svojemu prvorojencu ime Manirakiza, kar pomeni »Bog je rešitelj«. Pet let pozneje, hvaležen, da je živ, da to ime svojemu prvorojenemu sinu.

MORDA se zdi komu nenavadno dati otroku ime, ki ima pomen, toda ta navada izvira že iz starodavnosti. Pravzaprav je v Bibliji na stotine takšnih imen. Razumevanje pomena imen različnih posameznikov bo obogatilo vaše branje Biblije. Razmislite o nekaterih primerih.

Imena v Hebrejskih spisih

Med prvimi imeni, ki so zapisana v Bibliji, je ime Set in pomeni »dan, postavljen«. Setova mati Eva je pojasnila, zakaj mu je dala takšno ime: »Bog mi je dal drugega potomca namesto Abela, ki ga je ubil Kajn.« (1. Mojzesova 4:25, SSP) Lameh, Setov potomec, je svojega sina poimenoval Noe, kar pomeni »počitek« ali »tolažba«. Lameh je povedal, zakaj je dal svojemu sinu takšno ime, ko je dejal: »Ta nas bo tolažil ob delu našem in ob trudu naših rok, ki nam ga prizadeva zemlja, katero je proklel GOSPOD.« (1. Mojzesova 5:29)

Bog je nekaterim odraslim posameznikom spremenil ime, tako da je napovedovalo Njegov namen. Abramovo ime, ki pomeni »oče je vzvišen«, je na primer spremenil v Abraham, kar pomeni »oče množice«. V skladu s svojim imenom je Abraham dejansko postal oče mnogih narodov. (1. Mojzesova 17:5, 6) Razmislite tudi o Abrahamovi ženi Saraji. Njeno ime je verjetno pomenilo »prepirljiva«. Kako vesela je morala biti, ko jo je Bog preimenoval v »Saro«, kar pomeni »kneginja«, s čimer je bilo morda namignjeno na to, da bo postala prednica kraljev. (1. Mojzesova 17:15, 16)

Bog je osebno izbral tudi imena nekaterih otrok. Abrahamu in Sari je denimo rekel, naj svojega sina poimenujeta Izak, kar pomeni »smeh«. To ime naj bi ta zvesti par vedno spominjalo na to, kako sta se odzvala na novico, da bosta v starosti dobila sina.  Ko je Izak odraščal v zvestega Božjega služabnika, je njegovo ime nedvomno še naprej risalo nasmeh na obraz Abrahama in Sare, ko sta uživala v družbi svojega ljubljenega sina. (1. Mojzesova 17:17, 19; 18:12, 15; 21:6)

Izakova snaha, Rahela, pa je dala svojemu zadnjemu sinu ime iz povsem drugega razloga. Na svoji smrtni postelji mu je dala ime Benoni, kar pomeni »sin moje žalosti«. Njen žalujoči mož, Jakob, je ime malce spremenil in ga poimenoval Benjamin, kar pomeni »sin desnice«. To ime je nakazovalo, da mu je kdo naklonjen oziroma tudi da je komu v oporo. (1. Mojzesova 35:16–19; 44:20)

Kdaj pa kdaj je kdo dobil ime ali pa si ga je dal sam glede na telesne značilnosti. Izak in Rebeka sta denimo imela sina, ki se je rodil poraščen z rdečimi dlakami, gostimi kakor kožuh, zato sta ga imenovala Ezav. Zakaj? V hebrejščini to ime pomeni »poraščen«. (1. Mojzesova 25:25) Iz Rutine knjige izvemo, da je Naomi imela dva sinova. Enemu je bilo ime Mahlon, kar pomeni »bolehen«, in drugemu Kiljon, kar pomeni »slaboten«. Ali sta ti imeni dobila ob rojstvu ali pozneje, ni pojasnjeno, toda zdi se, da sta bili ustrezni, saj sta oba umrla mlada. (Ruta 1:5)

Nekaj običajnega je bilo tudi, da si je kdo spremenil ime. Ko se je Naomi vrnila v Betlehem obubožana zaradi smrti moža in sinov, ni hotela, da jo imenujejo z njenim imenom, ki pomeni »moje veselje«. Vztrajala je: »Ne imenujte me Naomí, imenujte me Mara [pomeni ,grenkoba‘], zakaj Mogočni mi je poslal veliko bridkost.« (Ruta 1:20, 21, SSP)

Bila pa je tudi navada, da so otroka poimenovali v čast kakega pomembnega dogodka. Ime preroka Hagaja na primer pomeni »rojen na dan praznika«. *

Imena v obdobju krščanstva

Jezusovo ime ima velik preroški pomen. Preden se je Jezus rodil, je Bog njegovim staršem naročil, da mu morata dati ime Jezus, kar pomeni »Jehova je rešitev«. Zakaj? »On bo svoje ljudstvo odrešil grehov,«  je rekel angel, ki je govoril z Jožefom. (Matej 1:21) Potem ko je bil Jezus ob svojem krstu maziljen s svetim duhom, je bil njegovemu imenu dodan še hebrejski naziv »Mesija«. V grščini je ta naziv preveden s »Kristus«. Oba izraza pa pomenita »maziljenec«. (Matej 2:4)

Sam Jezus je za nekatere svoje učence izbral opisna imena. Simonu je dal na primer semitsko ime Kefa, kar pomeni »skala, kamen«. Kefa je postal bolj znan po grškem prevodu svojega imena, ki se glasi »Peter«. (Janez 1:42) Gorečima bratoma Jakobu in Janezu je dal Jezus ime »Boanerges«, kar pomeni »sinova groma«. (Marko 3:16, 17)

Jezusovi učenci so nadaljevali to navado in drugim dajali primerne vzdevke. En primer je učenec Jožef, ki so mu apostoli dali vzdevek Barnaba, kar pomeni »sin tolažbe«. Barnaba je živel v skladu s svojim imenom in je mnoge tolažil. (Apostolska dela 4:34–37; 9:27; 15:25, 26)

Pomembno je, kakšno ime imate

Na to, kakšno ime nam dajo ob rojstvu, nimamo nobenega vpliva. Toda sami se lahko odločimo, kakšno ime si bomo ustvarili. (Pregovori 20:11) Zakaj se ne bi vprašali: »Kakšno ime bi mi izbrali Jezus ali pa apostoli, če bi imeli to priložnost? Katero ime bi primerno označilo mojo prevladujočo lastnost oziroma moj sloves?«

O teh vprašanjih je treba resno razmisliti. Zakaj? »Boljše je dobro ime od obilega bogastva,« je napisal modri kralj Salomon. (Pregovori 22:1) Vsekakor, če smo si pridobili dobro ime oziroma ugled v neki skupnosti, imamo nekaj dragocenega. Kar pa je še pomembnejše, je to, da imamo trajen zaklad, če smo si pridobili dobro ime pri Bogu. Kako to? Bog obljublja, da bo v svojo »spominsko knjigo« vpisal imena tistih, ki se ga bojijo, in tem zagotavlja, da jim bo dal večno življenje. (Malahija 3:16; Razodetje 3:5; 20:12–15)

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 15]

Katero ime bi primerno označilo moj sloves?

[Okvir/slika na strani 14]

Kdo je bil Emanuel?

Imena nekaterih posameznikov v Bibliji so bila preroška in so opisovala delo, ki naj bi ga ti opravljali. Prerok Izaija je bil denimo navdihnjen, da napiše: »Glej, mladenka bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.« (Izaija 7:14, SSP) To ime pomeni »z nami je Bog«. Nekateri razlagalci Biblije so poskušali povezati prvo izpolnitev te prerokbe z enim izmed izraelskih kraljev oziroma z enim izmed Izaijevih sinov. Toda evangelijski pisec Matej je pokazal, da se je ta Izaijeva prerokba v celoti izpolnila na Jezusu. (Matej 1:22, 23)

Nekateri trdijo, da Biblija s tem, da povezuje ime Emanuel z Jezusom, uči, da je Jezus Bog. Toda če bi to držalo, potem bi moral biti Bog tudi mladi Elihu, ki je tolažil Joba in pravilno usmeril njegovo razmišljanje. Zakaj? Njegovo ime pomeni »on je moj Bog«.

Jezus ni nikoli trdil, da je Bog. (Janez 14:28; Filipljanom 2:5, 6) Je pa popolnoma odseval osebnost svojega Očeta in izpolnil vse Božje obljube o Mesiju. (Janez 14:9; 2. Korinčanom 1:20) Ime Emanuel dobro opisuje Jezusovo vlogo mesijanskega semena, Davidovega potomca, tistega, ki dokazuje, da je Bog s tistimi, ki ga častijo.

[Slika]

EMANUEL »Z nami je Bog.«

[Okvir/slika na strani 15]

Ime, ki ima najpomembnejši pomen

V Bibliji se Božje osebno ime pojavlja kakih 7000-krat. To ime, ki ga predstavljajo štiri hebrejske črke יהוה, se v slovenščino prevaja kot »Jehova«. Kaj pomeni to ime? Ko je Mojzes vprašal Boga po imenu, mu je Jehova odgovoril: »Postal bom, kar koli me bo volja.« (2. Mojzesova 3:14, The Emphasised Bible, po prevodu J. B. Rotherhama) Božje osebno ime je torej zagotovilo, da bo Bog postal, kar koli bo treba, da bi izpolnil svoj namen. (Izaija 55:8–11) Kadar Bog nekaj obljubi, lahko z zaupanjem gradimo svoje življenje na tej obljubi. Zakaj? Ker je njegovo ime Jehova.

[Slika na strani 13]

ABRAHAM »Oče množice«

[Slika na strani 13]

SARA »Kneginja«