Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

 Ali ste vedeli?

Ali je gobavost, ki je opisana v Bibliji, ista bolezen kot ta, ki jo po tem imenu poznamo danes?

Medicinski izraz »gobavost« oziroma »lepra« v današnji rabi označuje bakterijsko okužbo pri človeku. To bakterijo (Mycobacterium leprae) je odkril zdravnik G. A. Hansen leta 1873. Raziskovalci so ugotovili, da ta bakterija lahko preživi zunaj telesa, v nosnih izločkih, tudi do devet dni. Poleg tega so opazili, da imajo ljudje, ki so v stiku z gobavimi bolniki, več možnosti, da dobijo to bolezen, in da so možen vir infekcije okužena oblačila. Svetovna zdravstvena organizacija je za leto 2007 poročala o več kot 220.000 novih primerih gobavosti.

Nobenega dvoma ni, da so v biblijskih časih ljudje na Bližnjem vzhodu zboleli za gobavostjo, in po Mojzesovi postavi so gobavca morali dati v karanteno. (3. Mojzesova 13:4, 5) Vendar pa se hebrejska beseda caráat, ki se prevaja »gobavost«, ni nanašala samo na človekove zdravstvene težave. Caráat je napadla tudi oblačila in hiše. Ta vrsta gobavosti se je lahko pojavila na volnenih ali platnenih oblačilih ali na čemer koli, narejenem iz kože. V nekaterih primerih so jo lahko odstranili s pranjem, če pa je »zelenkasto ali rdečkasto« znamenje ostalo, je bilo treba oblačilo ali usnjen izdelek sežgati. (3. Mojzesova 13:47–52) V hišah se je kužno znamenje jasno pokazalo kot »zelenkaste ali rdečkaste jamice« na steni. Kamne in omet, ki jih je ta bolezen napadla, se je moralo odstraniti in odnesti tja, kjer ljudje niso živeli. Če se je gobavost znova pojavila, je bilo treba hišo porušiti in material zavreči. (3. Mojzesova 14:33–45) Nekateri domnevajo, da bi gobavost na oblačilih ali v hišah utegnila biti opis današnje plesni. Vendar tega ni mogoče z gotovostjo trditi.

Zakaj je Pavlovo oznanjevanje v Efezu razburilo tamkajšnje srebrarje?

Efeški srebrarji so bogateli z izdelovanjem »srebrnih Artemidinih tempeljčkov«. Artemida je bila zavetnica mesta Efez in boginja lova, plodnosti in poroda. (Apostolska dela 19:24) Njena podoba naj bi menda »padla z neba«, shranjena pa je bila v Artemidinem templju v Efezu. (Apostolska dela 19:35) Ta tempelj je veljal za eno od sedmerih čudes antičnega sveta. Množice romarjev so se vsako leto v času marca oziroma aprila zgrinjale v Efez, da bi bile navzoče na praznovanjih v čast Artemidi. Takšen dotok obiskovalcev je povzročil povpraševanje po kultnih predmetih, ki so jih bodisi imeli kot spominke ali amulete, bodisi darovali boginji ali pa uporabljali pri družinskem bogočastju, potem ko so se vrnili domov. Staroveški napisi iz Efeza govorijo o izdelovanju zlatih in srebrnih Artemidinih kipov, drugi napisi pa izrecno omenjajo združenje srebrarjev.

Pavel je učil, da »z rokami narejeni bogovi [podobe] niso bogovi«. (Apostolska dela 19:26) Zato so srebrarji uvideli, da je njihov vir dohodka ogrožen, in so v protest Pavlovemu oznanjevanju zanetili nemir. Demetrij, eden od srebrarjev, je povzel, česa so se bali: »V nevarnosti pa ni le to, da bi prišel na slab glas naš poklic, temveč tudi, da bi se štel za nič tempelj velike boginje Artemide, ki jo častita vsa provinca Azija in ves obljudeni svet, in malo manjka, da bi bila celo njena veličina izničena.« (Apostolska dela 19:27)