1., 2. a) Kako je Jezus naglasil pomembnost načrtovanja? b) Na katerem področju je načrtovanje še zlasti bistveno?

ZA SEZIDAVO hiše so potrebne skrbne priprave. Najprej je treba priti do zemljišča, narediti načrte, šele nato je mogoče polagati temelje. Zelo pomembno pa je še nekaj. Jezus to pove takole: »Kdo izmed vas, ki hoče zidati stolp, ne séde najprej in ne zračuna stroškov, ali ima dovolj, da bo zidavo končal?« (Lukež 14:28, EI)

² To, kar velja za zidavo hiše, velja tudi za zidavo uspešnega zakona. Mnogi pravijo: »Rad bi se  poročil.« Toda koliki se ustavijo in pretehtajo, koliko jih bo to stalo? Biblija o zakonu resda govori kot o nečem lepem, hkrati pa opozarja tudi na zadrege, ki jih ta prinaša. (Pregovori 18:22; 1. Korinčanom 7:28) Zato bi morali tisti, ki razmišljajo o poroki, imeti stvaren pogled tako na blagoslove kakor tudi na ceno zakonske zveze.

3. Zakaj je Biblija dragocen pripomoček vsem, ki načrtujejo poroko, in na katera tri vprašanja nam bo pomagala odgovoriti?

³ Pri tem lahko pomaga Biblija. Njeni nasveti so navdihnjeni od Ustanovitelja zakonske zveze, Boga Jehova. (Efežanom 3:14, 15; 2. Timoteju 3:16) Doženimo torej ob načelih iz tega starega, a zelo aktualnega priročnika: 1) kako lahko človek ugotovi, ali je že pripravljen za poroko, 2) kaj naj bi pri partnerju iskali in 3) kako lahko med dvorjenjem vse ostane častno?

4. Kateri dejavnik je bistven za vzdrževanje uspešne zakonske zveze in zakaj?

⁴ Zidava hiše sicer navadno veliko stane, a drago je tudi njeno dolgoročno vzdrževanje. Podobno je z zakonom. Že poroka je sama po sebi videti dovolj velik izziv, toda razmisleka vredno je tudi to, kako zakonsko zvezo leto za letom vzdrževati. In kaj vse je za vzdrževanje takšne zveze potrebno? Bistven dejavnik je to, da sta si zakonca iz vsega srca zavezana. Biblija zakonsko zvezo takole opisuje: »Mož [zapusti] očeta svojega in mater svojo in držal se bo žene svoje, in bodeta v eno meso.« (1. Mojzesova 2:24) Jezus Kristus je za razvezo z možnostjo ponovne poroke navedel samo en svetopisemski razlog – »nečistovanje«, to je postavno nedovoljeno zunajzakonsko  spolno občevanje. (Matevž 19:9, NW) Ne pozabite na ti svetopisemski merili, če razmišljate o poroki. Če se niste pripravljeni tako resno vezati, potem za zakon še niste pripravljeni. (5. Mojzesova 23:21; Propovednik 5:4, 5)

5. Zakaj bi tisti, ki se nameravajo poročiti, morali resno zakonsko zavezo visoko vrednotiti, čeprav se te nekateri bojijo?

⁵ Pomisel na resno zavezanost marsikoga prestraši. Tako je neki mladi mož priznal: »Ko sem pomislil, da sva zdaj zvezana za vse življenje, sem se počutil porinjenega v kot, počutil sem se kakor v zaporu, popolnoma utesnjenega.« Toda če tistega, s katerim se nameravate poročiti, v resnici ljubite, potem se vam zavezanost ne bo zdela v breme. Pomenila vam bo vir varnosti. Občutek zavezanosti, ki sodi k zakonu, zakonca navede k temu, da hočeta ostati skupaj v dobrem in hudem ter da drug drugega podpirata, pa naj pride kar koli. Krščanski apostol Pavel je napisal, da resnična ljubezen »vse pokriva« in »vse prenaša«. (1. Korinčanom 13:4, 7) »Zaradi zakonske zaveze se čutim varnejša,« pravi neka žena. »Godi mi pomirjujoča zavest, da sva sebi in svetu priznala, da bova odslej držala skupaj.« (Propovednik 4:9–12)

6. Zakaj ni dobro zelo mlad hiteti v zakon?

⁶ Da pa bi človek lahko živel, kot se takšni zavezi spodobi, mora biti zrel. Pavel svetuje kristjanom, da je bolje, da se ne poročajo, dokler »ne mine cvet mladosti«, torej čas, ko so spolni občutki zelo močni in lahko človeku popačijo presojo. (1. Korinčanom 7:36, NW) Človek se namreč med odraščanjem zelo hitro spreminja. Mnogi, ki se poročijo zelo mladi, ugotavljajo, da imajo tako sami kakor tudi njihov  partner že po nekaj letih čisto drugačne potrebe in želje. Statistika odkriva, da je pri poročenih najstnikih veliko več verjetnosti, da bodo nesrečni in se bodo hoteli razvezati, kakor pri tistih, ki počakajo malo dlje. Zato ne hitite v zakon. Leta, ki jih preživite kot mlad samski odrasel človek, vas lahko obogatijo z dragocenimi izkušnjami, ob katerih boste dozorevali, hkrati pa si boste pridobili tudi več kvalitet, potrebnih za primernega zakonskega tovariša. To, da počakate s poroko, vam lahko tudi pomaga, da bolje spoznate sami sebe, kar je nujno, če naj bi se v zakonu dobro razumeli.

7. Zakaj bi morali tisti, ki se nameravajo poročiti, najprej preiskati sebe?

⁷ Se vam zdi enostavno našteti vrline, ki jih hočete najti pri partnerju? Večini te brez težav stečejo z jezika. Kako pa je z vašimi vrlinami? Katere osebnostne poteze imate, ki bodo pripomogle k temu, da vam bo v zakonu uspelo? Kakšen soprog oziroma soproga boste? Ali denimo odkrito priznavate svoje napake in si daste svetovati, ali pa se vedno branite, kadar vas kdo opozori na napako? Ali ste zvečine vedri in gledate na svet s svetle strani, ali pa ste radi mrki in se velikokrat pritožujete? (Pregovori 8:33; 15:15) Pomnite: s poroko se vam osebnost ne bo spremenila. Če ste ponosni, preobčutljivi ali prečrnogledi zdaj, ko ste še sami, boste takšni tudi po poroki. Zakaj ne bi, ker se sami pač težko vidimo takšne, kot nas vidijo drugi, prosili koga od staršev ali zaupnega prijatelja za odkrite pripombe in predloge? In če zveste, v čem bi se bilo  dobro spremeniti, storite kaj, še predno bi se utegnili poročiti.

8.–10. Kateri biblijski nasveti bodo pomagali posamezniku pripraviti se za zakon?

⁸ Biblija nas spodbuja, naj Božjemu svetemu duhu dovolimo, da deluje v nas: da v nas rojeva vrline, kot so »ljubezen, radost, mir, potrpežljivost [dolgotrpnost, NW], prijaznost, dobrotljivost, zvestost [vera, NW], krotkost, zdržljivost [obvladljivost, NW]«. Naroča nam tudi, naj se ‚obnavljamo v duhu uma svojega‘ in ‚oblečemo novega človeka [osebnost, NW], ustvarjenega po Bogu [Božji volji, NW] v [resnični, NW] pravičnosti in svetosti‘. (Galatom 5:22, 23; Efežanom 4:23, 24) Če ta nasveta praktično uporabljate že zdaj, ko ste še sami, se bo zgodilo nekaj podobnega, kot če bi vložili denar v banko. V prihodnosti, ko se boste res poročili, se bo skazalo za zelo dragoceno.

⁹ Če ste denimo ženska, se naučite, da boste znali bolj paziti na ‚skritega človeka srca‘ kot pa na zunanji videz. (1. Petrov 3:3, 4) Skromnost in zmernost vam bosta pomagali do modrosti, do resnične »krone lepote«. (Pregovori 4:9, NW; 31:10, 30; 1. Timoteju 2:9, 10) Če pa ste moški, se naučite z ženskami ravnati prijazno in spoštljivo. (1. Timoteju 5:1, 2) Naučite se odločati in biti odgovorni, hkrati pa se naučite tudi skromnosti in ponižnosti. Gospodovalnost namreč v zakonu vodi le v težave. (Pregovori 29:23; Miha 6:8; Efežanom 5:28, 29)

¹⁰ Takšna umska prenova seveda ni enostavna, toda je nekaj, za kar bi si morali prizadevati vsi kristjani. Vam pa bo to pomagalo, da boste boljši zakonski tovariš.

11., 12. Kako lahko dva ugotovita, ali sta za skupaj ali ne?

¹¹ Ali je tam, kjer živite, v navadi, da si vsak sam izbere svojega zakonskega partnerja? Če je, kako se stvari lotiti, če vas kdo od drugega spola privlači? Najprej se vprašajte: ‚Ali se res nameravam poročiti?‘ Grdo se je namreč igrati s čustvi drugega, tako da mu vzbujamo lažne upe. (Pregovori 13:12) Potem pa se vprašajte: ‚Ali se sploh lahko poročim?‘ Kaj boste storili nato, seveda če boste na obe vprašanji odgovorili pritrdilno, bo odvisno od krajevnega običaja. Ponekod je tako, da lahko potem, ko koga nekaj časa opazujete, enostavno stopite k temu človeku in mu poveste, da ga želite bolje spoznati. Vendar če bi se ta tedaj odzval negativno, ne vztrajajte tako dolgo, da ste že zoprni. Ne pozabite, da ima tudi ta drugi pravico odločiti se glede tega. Če pa bi bil odziv pozitiven, se lahko dogovorite in skupaj preživite po nekaj časa v kakšnih koristnih dejavnostih. Tako boste lahko ugotovili, ali bi se bilo s tem človekom modro poročiti. * Kaj pa naj bi na tej stopnji iskali?

¹² Da bi si odgovorili na to vprašanje, si predstavljajte dve glasbili, morda klavir in kitaro. Na vsakega od njiju je mogoče, če je pravilno uglašen, zaigrati prijetno solo melodijo. Kaj pa, če bi nanju igrali hkrati? Treba ju je medsebojno uglasiti. Podobno je z vami in predvidevanim zakonskim tovarišem. Vsak od vaju se je morda zelo prizadeval, da bi si »uglasil« osebnostne poteze. Toda vprašanje je: Ali sta tudi medsebojno uglašena? Z drugimi besedami, ali sta za skupaj?

13. Zakaj je zelo nemodro dvoriti nekomu, ki ne veruje tako kot vi?

 ¹³ Pomembno je, da sta istih nazorov in se držita istih načel. Apostol Pavel je pisal: »Ne dajte se vpregati v [neenak, NW] jarem z neverniki!« (2. Korinčanom 6:14, EI; 1. Korinčanom 7:39) Poroka z nekom, ki ne veruje v Boga tako kot vi, lahko zelo verjetno pripelje do hudih nesoglasij. Po drugi strani pa je obojestranska vdanost Bogu Jehovu najtrdnejši temelj enotnosti. Jehova pa želi, da bi bili srečni in bili s človekom, s katerim ste se poročili, kar najtesneje povezani. Želi, da bi oba bila z Njim in drug z drugim povezana s trojno vezjo ljubezni. (Propovednik 4:12)

14., 15. Ali je istovernost edini pogoj za enotnost v zakonu? Pojasnite.

¹⁴ Skupno bogočastje je za enotnost sicer najpomembnejše, vseeno pa je treba še nekaj več. Da bi se s predvidevanim partnerjem lahko medsebojno uglasila, bi morala imeti podobne cilje. Kakšni so torej vajini cilji? Kaj denimo menita o tem, da bi imela otroke? Kaj vse je v vajinem življenju na prvem mestu? * (Matevž 6:33) V zakonu, ki je zares uspešen, sta si zakonca dobra prijatelja in se veselita družbe drug drugega. (Pregovori 17:17) Da pa bi bilo to mogoče, se morata zanimati za iste stvari. Sicer je težko ohraniti zaupno prijateljstvo, kaj šele zakon. Pa vendar, ali to pomeni, da se ne bi smeli poročiti s človekom, če ta rad dela nekaj, kar vi ne; denimo, da rad pešači, vi pa ne? To ravno ne.  Morda pa oba zanimajo druge, pomembnejše reči. Seveda pa lahko svojega predvidevanega partnerja tudi osrečite, s tem da se mu pridružite pri koristnih dejavnostih, ker te pač njega veselijo. (Dejanja 20:35)

¹⁵ To, ali bosta za skupaj, večinoma res ni toliko odvisno od tega, kako enaka sta si, kot pa od tega, kako prilagodljiva sta. Zato se ne vprašujta: »Ali se v vsem strinjava?« Bolje bi se bilo vprašati: »Kaj se zgodi, kadar se v čem ne strinjava? Ali se o zadevi znava mirno pogovoriti ter sva pri tem spoštljiva in upoštevava dostojanstvo drug drugega? Ali pa se pogovori vse prevečkrat sprevržejo v vroče prepire?« (Efežanom 4:29, 31) Če bi se torej radi poročili, se čuvajte ponosnih ljudi, ki poznajo samo svoj prav, ki se nikoli niso pripravljeni pogoditi ali ki venomer zahtevajo in napletajo tako, da obvelja njihova.

16., 17. Kaj naj bi na drugem iskal moški in kaj ženska, ko premišljujeta o predvidevanem zakonskem tovarišu?

¹⁶ V krščanski občini je treba vse, ki naj bi jim zaupali kakšne odgovornosti, »najprej preskusiti, ali ustrezajo«. (1. Timoteju 3:10, NW) Isto načelo lahko uporabite tudi vi. Ženska se lahko denimo vpraša: »Na kakšnem glasu je ta moški? Kakšne prijatelje ima? Ali se zna obvladovati? Kako se vede do starejših? Iz kakšne družine je? Kakšen je do domačih? Kako gleda na denar? Ali se opija? Je vzkipljiv, morda celo nasilen? Kakšne odgovornosti ima v občini in kako jih opravlja? Ali bi ga lahko globoko spoštovala?« (3. Mojzesova 19:32; Pregovori 22:29; 31:23; Efežanom 5:3–5, 33; 1. Timoteju 5:8; 6:10; Titu 2:6, 7)

 ¹⁷ Moški pa bi se lahko vprašal: »Ali ta ženska ljubi in spoštuje Boga? Ali zna vešče skrbeti za dom? Kaj bo njena družina pričakovala od naju? Ali je modra, pridna in gospodarna? O čem se rada pogovarja? Ali se iskreno zanima za dobro drugih, ali pa je zagledana vase in se rada meša v tuje zadeve? Ali ji gre zaupati? Ali se je pripravljena podrejati glavarstvu, ali pa je trmasta, morda celo uporna?« (Pregovori 31:10–31; Lukež 6:45; Efežanom 5:22, 23; 1. Timoteju 5:13; 1. Petrov 4:15)

18. Na kaj bi morali misliti, če med dvorjenjem opazimo manjše šibkosti?

¹⁸ Ob vsem tem pa seveda ne pozabite, da imate opravka z nepopolnim Adamovim potomcem in ne s popolnim junakom ali junakinjo iz kakšnega viteškega romana. Vsak ima svoje pomanjkljivosti in nekatere – tako vaše kakor tudi tiste, ki jih ima vaš predvidevani partner – bo zato treba spregledati. (Rimljanom 3:23; Jakob 3:2) Slabost, ki jo opazite, pa vam lahko tudi omogoči, da duhovno še bolj obogatite. Vzemimo, da se med dvorjenjem sporečeta. Pomislite: celo ljudje, ki se ljubijo in spoštujejo, si tu in tam niso edini. (Primerjaj 1. Mojzesova 30:2; Dejanja 15:39.) Mogoče pa vama je treba le tega, da bi imela malo bolj ‚v oblasti svojega duha‘ in se naučila vse mirneje urejati? (Pregovori 25:28) Ali se vaš predvidevani tovariš želi kaj popraviti? Kaj pa vi? Ali se ne bi mogli naučiti, kako bi bili manj občutljivi in zamerljivi? (Propovednik 7:9) To, da se naučita probleme reševati, lahko oblikuje vzorec iskrenega komuniciranja, kar pa bi bilo za vaju nekaj bistvenega, če se bosta kdaj res poročila. (Kološanom 3:13)

19. Kaj bi bilo modro storiti, če med dvorjenjem pride do resnih težav?

 ¹⁹ Kaj pa če opazite kaj, kar vas zelo moti? Takšne dvome je treba skrbno pretehtati. Naj se počutite še tako sanjsko, naj si še toliko želite poročiti se, ne zatiskajte oči pred resnimi napakami. (Pregovori 22:3; Propovednik 2:14) Če imate zvezo z nekom, do katerega imate resne zadržke, je modro, da jo pretrgate, in tako preprečite, da bi se zanj za stalno vezali.

20. Kako lahko par med dvorjenjem poskrbi, da nravnosti njunega vedenja ne more nihče ničesar oporekati?

²⁰ Kako pa lahko poskrbite, da bo med dvorjenjem vse ostalo častno? Najprej se prepričajte, da ne more nravnosti vajinega vedenja nihče ničesar oporekati. Ali je tam, kjer živite, držanje za roke, poljubljanje ali objemanje primerno za neporočene pare? Pa tudi če takšni izrazi naklonjenosti niso spotakljivi, bi si jih smeli dovoliti šele, ko bi bili že tako daleč, da bi imeli poroko že točno načrtovano. Pazite pa, da ti izrazi ne bi prerasli v nečisto vedenje ali celo v nečistovanje. (Efežanom 4:18, 19; primerjaj Visoka pesem 1:2; 2:6; 8:5, 9, 10.) Srce je varljivo, zato bi bilo za oba modro, da pazita, da nista sama v hiši, stanovanju, parkiranem avtomobilu ali pa kje drugje, kjer bi se lahko ponudila priložnost za napačno dejanje. (Jeremija 17:9) Vajina nravstvena čistost med dvorjenjem jasno dokazuje, da se znata obvladovati in da se nesebično zanimata za dobro drugega bolj kot za svoje lastne želje. Najpomembnejše pa je, da bo vajino čisto dvorjenje ugajalo Bogu Jehovu, ki svojim služabnikom zapoveduje,  naj se vzdržujejo nečistosti in nečistovanja. (Galatom 5:19–21, NW)

21. O čem se bo morda treba sporazumeti, da bi dvorjenje lahko ostalo častno?

²¹ Kot drugo pa k častnemu dvorjenju spada tudi pošteno komuniciranje. Medtem ko se vajino dvorjenje približuje poroki, bi se morala tudi odkrito pogovoriti o nekaterih stvareh. Kje bosta živela? Ali bosta oba svetno zaposlena? Ali želita imeti otroke? Poleg tega je pošteno in prav, da si razodeneta vse, kar bi lahko vplivalo na zakon, morda kaj iz svoje preteklosti. Tako si vzemimo povesta za večje dolgove, obveznosti ali pa kaj v zvezi z zdravjem, morda za kakšno nevarnejšo bolezen ali druge morebitne zdravstvene težave. Ker se pri mnogih, ki so okuženi z virusom HIV (virus, ki povzroča aids), znaki bolezni ne pokažejo takoj, tudi ne bi bilo nič narobe, če bi bodisi eden od vaju ali pa skrbni starši drugega od vaju, če je ta v preteklosti živel v promiskuiteti, ali pa bil intravenozni uživalec mamil, zaprosili, da si dá pregledati kri zaradi ugotavljanja okuženosti z virusom aidsa. Če bi bil test pozitiven, okuženi ne bi smel predvidenega partnerja siliti, naj nadaljuje zvezo, če bi jo ta zdaj želel pretrgati. Sploh bi bilo za vse, ki so kdaj po svojem življenjskem slogu pripadali kaki rizični skupini, res dobro, da bi si prostovoljno dali preiskati kri zaradi aidsa, še preden začno dvorjenje.

22., 23. a) Kako bi lahko zgubili ravnotežje, ko bi se pripravljali na poroko? b) Kakšen uravnotežen pogled bi morali imeti, ko razmišljamo o poroki in zakonu?

²² Zadnje mesece pred poroko bosta oba verjetno imela veliko dela s pripravami nanjo. Vso  to napetost lahko ublažita z zmernostjo. Že mogoče, da razkošna poroka razveseli sorodnike in širšo skupnost, toda novoporočenca in njuni družini navadno to le fizično izčrpa ter finančno osuši. Razumno se je sicer nekoliko držati krajevnih običajev, toda suženjsko uklanjanje le-tem, morda porojeno celo iz tekmovalnosti, lahko povsem zasenči pomen dogodka in vas oropa za veselje, ki bi ga ob tem morali občutiti. Seveda je pri tem, kako bo svatba potekala, treba upoštevati občutke drugih, toda v prvi vrsti je ženin tisti, ki odloča o tem. (Janez 2:9)

²³ Pomnite, da je poročni samo en dan, zakon pa traja vse življenje. Zato se ne osredotočajte preveč na trenutek, ko se poročite. Raje iščite vodstva pri Bogu Jehovu in načrtujte za naprej, za čas, ko boste poročeni. Šele tedaj se boste tako dobro pripravili za zakon, da bo ta uspel.