slovenščina
Pač, enoroditeljske družine lahko uspešno živijo!
/assets/ct/28ada02fb0/images/syn_placeholder_sqr.png
fy pogl. 9 str. 103–115

DEVETO POGLAVJE

Pač, enoroditeljske družine lahko uspešno živijo!

Pač, enoroditeljske družine lahko uspešno živijo!

1.–3. Zaradi česa vse raste število enoroditeljskih družin in kako to vpliva na vse, ki so pri tem udeleženi?

V ZDRUŽENIH državah Amerike enoroditeljskim družinam pravijo kar »najhitreje rastoča vrsta družine«. Pa tudi v mnogih drugih deželah ni veliko drugače. Doslej največje število razvez, zapustitev, ločitev in zunajzakonskih rojstev je na milijonih staršev in otrok pustilo daljnosežne posledice.

2 »Sem 28-letna vdova z dvema otrokoma,« piše neka samohranilka. »Ne bi rada, da bi otroci odraščali brez očeta, in zaradi tega sem zelo depresivna. Zdi se mi, ko da nikomur ni niti malo mar zame. Otroci me večkrat vidijo jokati, in to jih boli.« Večina staršev samohranilcev mora premagovati takšna občutja, kot so jeza, krivda in osamljenost, obenem pa še izziv, kako naj bodo vsemu kos: delu zunaj doma, hkrati pa še dolžnostim znotraj njega. Eden od njih je dejal: »Samohranilci smo kot žonglerji. Po šestih mesecih vaje ti končno le uspe žonglirati s štirimi žogicami hkrati. Toda ravno ko ti to že uspe, ti nekdo vrže novo!«

3 Mladostniki iz takšnih družin pa imajo pogosto spet čisto svoje težave. Morda jih čedalje bolj preganjajo čustva, ki so se jim zbudila ob nenadnem odhodu ali smrti enega od staršev. Kot je videti, odsotnost koga od staršev na mnoge otroke silno slabo vpliva.

4. Kako vemo, da je Jehovu mar za enoroditeljske družine?

4 Enoroditeljske družine so poznali tudi v biblijskih časih. Sveto pismo namreč večkrat omenja ‚siroto‘ in ‚vdovo‘. (2. Mojzesova 22:22; 5. Mojzesova 24:19–21; Job 31:16–22) Bogu Jehovu zaradi njihove stiske še zdaleč ni bilo vseeno. Psalmist mu je nadel kar ime »Oče [. . .] sirotam in sodnik vdovam«. (Psalm 68:5) Jehovu je tudi za današnje enoroditeljske družine ravno tako mar! Saj so prav v njegovi Besedi tudi načela, ob katerih jim lahko v življenju uspe.

KAKO OBVLADOVATI VSAKODNEVNA HIŠNA OPRAVILA

5. S katerim problemom se morajo starši samohranilci spopadati že takoj na začetku?

5 Postojmo nekoliko pri eni od nalog v družini, pri gospodarjenju. »Kolikokrat si zaželiš imeti moško roko pri hiši,« priznava neka razvezanka, »recimo že takrat, ko pri avtu kaj zaropota, pa ne veš zakaj.« Podobno so morda iz sebe tudi komaj razvezani ali ovdoveli moški, ko vidijo, koliko hišnih opravil jih zdaj čaka. Otroci pa so zaradi nereda v hiši toliko nestanovitnejši in negotovejši.

6., 7. a) V čem je ,vrla žena‘ iz Pregovorov svetel zgled? b) Kako lahko samohranilcem in samohranilkam pomaga to, da so pri hišnih dolžnostih marljivi?

6 S čim si lahko pri tem pomagate? Pomislite na zgled ‚vrle žene‘, o kateri beremo v Pregovorih 31:10–31. Neverjetno, kaj vse je uspela narediti: kupovati, prodajati, šivati, kuhati, vlagati sredstva v nepremičnine, kmetovati in se poslovno udejstvovati. In v čem je bila njena skrivnost? Bila je pridna, delala je pozno v noč ter vstajala zarana, da se je brž lotila dela. Znala se je tudi dobro organizirati: nekatere naloge je dala drugim, za druge pa je poskrbela z lastnimi rokami. Nič čudnega, če so jo zato hvalili!

7 Če ste samski oče ali mati, vestno spolnjujte svoje dolžnosti doma. Naj vam bo to v zadovoljstvo, kajti to veliko prideva k sreči vaših otrok. Zelo pomembno pa je, da vse dobro načrtujete in organizirate. Biblija namreč pravi: »Misli [načrti, NW] pridnega prinesejo dobiček.« (Pregovori 21:5EI) Neki oče samohranilec je priznal: »Najraje ne mislim na hrano, dokler me ne prime lakota.« Toda načrtovani obroki so navadno hranljivejši in bolj teknejo kot pa na hitro pripravljena jed. Morda se boste pač morali naučiti poprijeti še za kaj drugega. Nekatere matere samohranilke so se, potem ko so preučile priročnike, se posvetovale s sposobnimi prijatelji in ustrežljivimi strokovnjaki, lotile celo pleskanja, vodovodnega inštalaterstva in manjših popravil pri avtomobilu.

8. Kako lahko staršem samohranilcem doma pomagajo otroci?

8 Ali je prav pri tem prositi za pomoč otroke? Neka mati samohranilka je takole sklenila: »Odsotnost enega od staršev bi rad nekako zapolnil s tem, da hočeš otrokom vse olajšati.« To je morda razumljivo, ni pa tudi vselej najboljše za otroka. Tudi bogaboječi mladi v biblijskih časih so dobivali za nalogo sebi primerna opravila. (1. Mojzesova 37:2; Visoka pesem 1:6) Torej je modro, da otrokom naložite kakšno delo, denimo to, da pomivajo posodo in čistijo svojo sobo, ob tem pa seveda pazite, da jih ne preobremenjujete. Zakaj pa ne bi kakšnih del morda opravljali skupaj? To je namreč lahko zelo prijetno.

KAKO SE PREŽIVLJATI

9. Zakaj se morajo matere samohranilke pogosto spoprijemati s finančnimi težavami?

9 Večini staršev samohranilcev je tudi težko skrbeti za finančne potrebe. Še zlasti je to težko mladim neporočenim materam. * Morda bi bilo zanje modro, da si poiščejo socialno pomoč, kjer je ta seveda na razpolago, vsaj za toliko časa, dokler ne najdejo zaposlitve. Po Bibliji se namreč kristjani smejo poprijeti takšnih priprav, kadar jim je to treba. (Rimljanom 13:1, 6) S podobnimi problemi se ubadajo tudi vdove in razvezane. Mnoge so se prisiljene ponovno zaposliti po dolgih letih gospodinjenja, in takšne lahko ponavadi dobijo le slabše plačano delo. Nekatere si razmere izboljšujejo tako, da se vpišejo v programe poklicnega strokovnega spopolnjevanja ali pa v krajše šolske tečaje.

10. Kako lahko mati samohranilka otrokom pojasni, zakaj si mora najti posvetno zaposlitev?

10 Ne bodite presenečeni, če bodo otroci žalostni, ko si boste iskali zaposlitev, in se za to nikar ne čutite krive. Pojasnite jim, zakaj se morate zaposliti. Razložite jim tudi, da to, da skrbite zanje, od vas zahteva Jehova. (1. Timoteju 5:8) Večina otrok se sčasoma prilagodi. Seveda pa se trudite, da ste z njimi, kolikor vam je ob vašem natrpanem urniku to le mogoče. S takšno ljubečo pozornostjo lahko tudi precej omilite zoprni vtis finančne omejenosti, ki jo družina morda doživlja. (Pregovori 15:16, 17)

KDO SKRBI ZA KOGA

11., 12. Katere meje naj starši samohranilci ohranjajo in kako lahko to storijo?

11 Čisto naravno je, da so si samohranilci s svojimi otroki še zlasti blizu. Paziti pa morajo, da le ne bi docela zabrisali od Boga začrtanih mej med starši in otroki. Resni problemi se denimo lahko izcimijo iz tega, če mati samohranilka od sina pričakuje, da bo nosil odgovornosti hišnega gospodarja, ali pa če ima hčer za intimno zaupnico ter jo obremenjuje s svojimi osebnimi problemi. Takšno ravnanje je neprimerno, stresno in utegne otroka tudi čisto zmesti.

12 Zagotovite otrokom, da boste zanje skrbeli vi, ki ste roditelj, in ne obratno. (Primerjaj 2. Korinčanom 12:14.) Resda včasih potrebujete kak nasvet ali oporo. Toda poiščite ju pri krščanskih starešinah, lahko tudi pri zrelih kristjankah, nikakor pa ne pri svojih mladoletnih otrocih. (Titu 2:3)

VZDRŽEVANJE DISCIPLINE

13. S kakšnim problemom glede discipline se utegne spoprijemati mati samohranilka?

13 Moškim navadno ni težko opravljati vloge tistega, ki skrbi za disciplino, saj ga otroci jemljejo resneje. Ženska pa utegne s tem imeti težave. Tako neka samohranilka pripoveduje: »Moji sinovi imajo postavo in glas že kot pravi moški. In včasih je prav težko kaj povedati tako, da ni to ob njih slišati neodločno in slabotno.« Morda pa še vedno žalujete zaradi smrti svojega dragega sozakonca ali pa vas grize krivda ali jeza, ker je šel zakon po zlu. Če sta oba z bivšim sozakoncem zakonito postavljena skrbnika otrok, se morda tudi bojite, da bo vaš otrok rajši pri njem kot pri vas. Takšne in podobne razmere utegnejo otežiti uveljavljanje uravnovešene discipline.

14. Kako lahko starši samohranilci ohranjajo uravnovešen pogled na disciplino?

14 V Bibliji piše, da »deček [. . .], sam sebi prepuščen, dela sramoto materi svoji«. (Pregovori 29:15) Pri postavljanju in uveljavljanju družinskih pravil vam je torej v oporo Bog Jehova, zato se nikar ne predajajte krivdi, očitkom ali strahu. (Pregovori 1:8) Ne popuščajte na škodo biblijskih načel. (Pregovori 13:24) Trudite se, da boste razumni, dosledni in trdni. Večina otrok se temu sčasoma odzove. Kljub temu pa je prav, da pri tem upoštevate občutke otrok. Neki oče samohranilec tako pravi: »Zavedam se, da so otroci doživeli hud udarec, ko so izgubili mater, in da moram zato discipliniranje blažiti z razumnostjo. Z njimi se pogovarjam, kadar je le mogoče. Ko denimo pripravljamo večerjo, vlada v hiši tista prijetna, topla domačnost. To so tudi trenutki, ko se mi res zaupajo.«

15. Česa bi se moral razvezani roditelj ogibati, kadar govori o nekdanjem sozakoncu?

15 Morda ste razvezani; nič dobrega ne boste naredili, če boste pri otrocih spodkopavali spoštovanje do nekdanjega sozakonca. Ujedanje med starši je namreč za otroke hudo boleče; nazadnje se konča pri tem, da oba samo manj spoštujejo. Zato nikar ne žalite s pripombami, kot je: »Prav tak si kot tvoj oče!« Naj vam je nekdanji sozakonec prizadejal še tolikšne bolečine, še vedno je roditelj vašega otroka, ki pa potrebuje ljubezen, pozornost in discipliniranje obeh staršev. *

16. Katere duhovne naredbe naj bi bile reden del discipliniranja v enoroditeljskih domovih?

16 V prejšnjih poglavjih smo ugotavljali, da k discipliniranju ne spada le kaznovanje, sem sodita tudi vzgoja in pouk. Veliko problemov nam je namreč prihranjenih, če imamo dober program duhovne vzgoje. (Filipljanom 3:16) Zelo pomembno je redno obiskovanje krščanskih shodov. (Hebrejcem 10:24, 25) Prav tako pa tudi tedenski družinski biblijski pouk. Res je sicer, da ni lahko poskrbeti, da je tak pouk reden. Neka skrbna mati pravi: »Po celodnevnem delu bi se mi prav res prilegel počitek. Toda vseeno se psihično pripravim na preučevanje s hčerko, saj se zavedam, da je to pač treba opraviti. In ne veste, kako ona uživa v najinem družinskem preučevanju!«

17. Česa se lahko naučimo iz dobre vzgoje, ki je je bil deležen Pavlov tovariš Timotej?

17 Timoteja, tovariša apostola Pavla, sta o biblijskih načelih očitno vzgajali le njegova mati in stara mati – oče pa ne, kot je videti. Pa v kako izrednega kristjana se je Timotej izoblikoval! (Dejanja 16:1, 2; 2. Timoteju 1:5; 3:14, 15) Tudi vi se lahko nadejate srečnega izida, če si boste le prizadevali vzrejati otroke »v Jehovovi disciplini in umski uravnavi«. (Efežanom 6:4NW)

IZBOJEVATI ZMAGO NAD OSAMLJENOSTJO

18., 19. a) Kako se lahko na roditelju samohranilcu odraža osamljenost? b) Kaj Biblija svetuje glede obvladovanja telesnih želja?

18 Neki roditelj samohranilec je potožil: »Ko se vrnem domov med tiste štiri stene, me prav res premaga osamljenost, še zlasti, ko gredo otroci že spat.« Osamljenost je pogosto res največji problem, kar jih doživljajo starši samohranilci. Seveda je čisto naravno hrepeneti po prisrčnem zakonskem tovarištvu in intimnostih. Toda ali naj bi ta problem skušali rešiti kar za vsako ceno? V dneh apostola Pavla so nekatere mlajše vdove dovolile, da jih je »čutnost [zvabila] proč od Kristusa«. (1. Timoteju 5:11, 12EI) Dopustiti mesenim željam, da zasenčijo duhovne reči, pa bi bilo pogubno. (1. Timoteju 5:6)

19 Neki kristjan glede tega pravi: »Spolno poželenje je res zelo močno, toda dá se ga obvladovati. Kadar vas prešine kakšna takšna misel, je nikar ne premlevajte. Čim prej se je znebite. Pomaga pa tudi, če mislite na svoje otroke.« Božja Beseda svetuje: ‚Zamorite ude svoje, namreč pohotnost.‘ (Kološanom 3:5Jere, Pečjak, Snoj) Ali bi, če bi si hoteli zamoriti tek po hrani, brali revije s slikami slastnih jedi, ali pa se družili z ljudmi, ki se kar naprej pogovarjajo o hrani? Najbrž ne! In enako je tudi pri telesnih željah.

20. a) Kakšna nevarnost preti tistim, ki se sestajajo z nevernikom? b) Kako so osamljenost premagovali samski v prvem stoletju in kako jo danes?

20 Zgodilo se je že, da so se nekateri kristjani začeli sestajati z neverniki. (1. Korinčanom 7:39) Pa so s tem rešili svoj problem? Niso. Razvezana kristjanka svari: »Je nekaj, kar je še veliko hujše od samskega stanu. To je zakon z napačnim človekom!« Tudi krščanskih vdov v prvem stoletju se je brez dvoma tu in tam polotila osamljenost, toda modre so se zaposlile tako, da so ‚sprejemale tujce, svetim umivale noge in pomagale stiskanim‘. (1. Timoteju 5:10) Tudi danes se zvesti kristjani, ki že dolga leta čakajo na bogaboječega zakonskega tovariša, podobno zaposlijo. Oseminšestdesetletna krščanska vdova osamljenost premaguje tako, da obiskuje druge vdove. Sama pravi takole: »Ugotovila sem, da ob vsej tej zaposlenosti – obiskovanju, gospodinjenju in skrbi za svojo duhovnost – sploh nimam časa za osamljenost.« Še zlasti koristno dobro delo pa je to, da druge učimo o Božjem kraljestvu. (Matevž 28:19, 20)

21. Kako lahko osamljenost premagujemo z molitvijo in dobro družbo?

21 Za osamljenost seveda ni nikakršnega čudežnega zdravila. Lahko pa jo zdržimo z močjo, ki jo daje Jehova. Kristjan takšno moč dobi, če je ‚stanoviten v prošnjah in molitvah noč in dan‘. (1. Timoteju 5:5) Prosilna molitev pa je iskreno moledovanje, rotenje za pomoč, lahko celo s silnim vpitjem in solzami. (Primerjaj Hebrejcem 5:7.) Razkrivati Jehovu »noč in dan« svoje srce, lahko resnično pomaga. Tudi zdrava družba lahko veliko prispeva k temu, da zapolnimo praznino in premagamo osamljenost. V dobri družbi človek namreč lahko sliši ‚dobro besedo‘, bodrilo, opisano v Pregovorih 12:25.

22. O čem je dobro razmišljati, kadar se tu in tam prikradejo občutki osamljenosti?

22 Če se občutki osamljenosti tu in tam vendarle prikradejo – in verjetno se bodo – ne pozabite, da v življenju nikomur ni postlano z rožicami. Vsi »vaši bratje« tako ali drugače trpijo. (1. Petrov 5:9EI) Ne sanjajte o preteklosti. (Propovednik 7:10) Raje premišljajte o prednostih, ki jih imate. Predvsem pa bodite odločeni, da vztrajate v osebni poštenosti in razveseljujete Jehovovo srce. (Pregovori 27:11)

KAKO LAHKO POMAGAJO DRUGI

23. Katero odgovornost imajo do staršev samohranilcev v občini njihovi sokristjani?

23 Ne da se opisati, kako dragoceni sta opora in pomoč sokristjanov. V Jakobovem listu 1:27 piše: »Bogoslužje čisto in neoskrunjeno pred Bogom in Očetom je to: skrbeti za sirote in vdove v njih stiski.« Res je, kristjani smo enoroditeljskim družinam kar dolžni pomagati. Kako pa lahko to praktično storimo?

24. Kako je mogoče pomagati enoroditeljskim družinam, ki so v potrebi?

24 Pomagamo lahko gmotno. V Bibliji namreč beremo: »Kdor [. . .] ima premoženje tega sveta in vidi brata svojega, da je v potrebi, a zapre srce svoje pred njim, kako prebiva ljubezen Božja v njem?« (1. Janezov 3:17) V izvirniku uporabljena grška beseda za »vidi« ne pomeni le, da kdo kaj čisto po naključju, bežno pogleda, temveč da v kaj premišljeno pogleda. To bi pomenilo, da se prijazen kristjan morda najprej seznani z razmerami in potrebami določene družine. Morda potrebujejo denar. Mogoče jim je treba kaj popraviti pri hiši. Morda pa vam bodo hvaležni že za povabilo na kak prigrizek ali družabno srečanje.

25. Kako lahko sokristjani sočustvujejo s starši samohranilci?

25 Poleg tega v Prvem Petrovem listu 3:8 piše: »Vsi bodite enega mišljenja, sočutni, bratoljubni, milosrčni.« Neka samohranilka s šestimi otroki pravi: »Težko je; včasih sem že čisto na tleh. Vendar mi tu in tam kdo od bratov ali sester reče: ‚Joan, zelo dobro ti gre od rok. To se ti bo zelo obrestovalo.‘ Že samo to, ko vidiš, da drugi mislijo nate in jim je mar zate, dobro dene.« Starejše kristjanke lahko še zlasti veliko pomagajo mlajšim ženskam, samohranilkam; lahko jim denimo prisluhnejo, kadar so v težavah, o katerih se jim je morda nerodno pogovarjati z moškim.

26. Kako lahko zreli krščanski moški pomagajo otrokom, ki so brez očeta?

26 Krščanski možje pa lahko pomagajo še kako drugače. Pravični Job tako pravi: »Otel sem [. . .] siroto [dečka brez očeta, NW], [in vsakega, NW] ki [mu] ni bilo pomočnika.« (Job 29:12) Tudi danes se nekateri krščanski možje tako iskreno zanimajo za otroke, ki so brez očeta, in jim izkazujejo »ljubezen iz čistega srca« brez kakršnih koli skritih motivov. (1. Timoteju 1:5) S takšnimi mladimi se občasno mogoče dogovorijo za sodelovanje v krščanski strežbi, morda pa jih celo povabijo, da se njihovim družinam pridružijo pri družinskem pouku ali razvedrilu, seveda pa pri tem pazijo, da ne zanemarjajo lastne družine. S takšno dobrotljivostjo lahko otroka, ki je brez očeta, najbolje obvarujete pred svojeglavostjo.

27. O čigavi opori so starši samohranilci lahko prepričani?

27 Seveda pa morajo na koncu koncev starši samohranilci sami ‚nositi svoje breme‘ odgovornosti. (Galatom 6:5) Vendar pa so zraven lahko prepričani tudi o ljubezni krščanskih bratov in sester ter samega Boga Jehova. Zanj pa v Bibliji beremo: »Siroto [dečka brez očeta, NW] in vdovo podpira.« (Psalm 146:9) Z njegovo ljubečo podporo pa lahko enoroditeljske družine vsekakor uspešno živijo!

^ odst. 9 Če mlada kristjanka zanosi zaradi protinravstvenega vedenja, krščanska občina vsekakor ne bo opravičevala tega, kar je storila. Toda če se tega kesa, ji bodo občinski starešine in drugi v občini morda želeli pomagati.

^ odst. 15 Pri tem seveda ne gre za primere, ko je otroka morda treba obvarovati pred roditeljem, ki z njim grdo ravna. Tudi če ta drugi roditelj hoče kako oslabiti vašo avtoriteto, morda zato, da bi potem otroka pregovoril, naj vas zapusti, bi bilo mogoče dobro, da za nasvet o tem, kako se lotiti problema, vprašate izkušene prijatelje, na primer starešine v krščanski občini.

[Slika na strani 107]

Bodite z otroki, kolikor le morete

[Slika na strani 109]

Otroci, sodelujte s svojim roditeljem samohranilcem

[Slika na strani 110]

Občina ‚vdov‘ in ‚sirot‘ ne spregleduje