Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 49

Bepumbwedi ​—Dipita le mbaki!

Bepumbwedi ​—Dipita le mbaki!

“Na be̱n pe̱ din dipita na Loba . . . na bepumbwedi be me̱nde̱ be̱.”​BEBOLO 24:15.

MWENGE 151 A me̱nde̱ bele̱

EBONGOLO *

1-2. Njika dipita la betańsedi baboledi ba Yehova ba be̱nno̱ e?

DIPITA le mweńa jita. Bato bō̱ ba pite̱ ná ba me̱nde̱ be̱ne̱ diba le bonam, ba me̱nde̱ kokise̱ bana ba be̱n ja la bwam, to̱ná babo̱me̱ne̱ ba maboa te̱, ba me̱nde̱ ja bwam. Biso̱ kriste̱n pe̱ je ná di pite̱ o be̱ne̱ ma mambo. Nde nje di pite̱no̱ tobotobo e buki man me̱se̱. Di be̱n dipita ná di me̱nde̱ be̱ longe̱ o bwindea na ná bandolo basu ba wedi ba me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ longe̱.

2 Ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Na be̱n pe̱ din dipita na Loba . . . na bepumbwedi ba bate̱m na sim na basite̱m na sim be me̱nde̱ be̱.” (Bebolo 24:15) Paulo a si ta mot’a boso o kwalea ońola dipita la bepumbwedi. Hiob pe̱ a kwaledi ońol’ao. A ta mbaki ná Loba a me̱nde̱ jo̱nge̱le̱ mo̱, a pumbwe̱le̱ mo̱ ná a be̱ pe̱te̱ longe̱.​—Hiob 14:7-10, 12-15.

3. Ońola nje kalat’a 1 Korinto bepasi 15 ńeno̱ ná ńongwane̱ biso̱ e?

3 “Bepumbwedi ba kwedi” be nde dongo diwo̱ la “eyoto,” to̱ “mambo maboso,” ma belēdi ba kriste̱n. (Bon. 6:1, 2) Ekwal’a Paulo jombwea bepumbwedi e maso̱be̱ nde o kalat’a 1 Korinto bepasi 15. Ye̱ke̱i te̱ nje a tilino̱ yembe̱ kriste̱n ya ebwe’a mbu yaboso. Y’epas’a Bibe̱l ye pe̱ ná yembe̱ biso̱, youse̱ pe̱ dipita lasu la bepumbwedi e be̱ ná ye etum a ponda di dube̱no̱ be belēdi to̱ ke̱m.

4. Nje e mabole̱ biso̱ mbaki ná bandolo basu ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e?

4 Bepumbwedi ba Yesu nde be mabole̱ biso̱ mbaki ni bam ná bandolo basu ba wedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Bepumbwedi ba Yesu be ta nde dongo diwo̱ la “myango ma bwam” Paulo a tano̱ a te̱ye̱ bato ba Korinto. (1 Kor. 15:1, 2) Ońola nika nde a kwalino̱ ná dube̱ la kriste̱n le nde ewolo yete̱na ni kriste̱n e si dube̱ bepumbwedi. (1 Kor. 15:17) Bepumbwedi ba Yesu nde be mabole̱ biso̱ kriste̱n mbaki ná bawedi ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱.

5-6. Nje byala be maso̱be̱ o 1 Korinto 15:3, 4 be mokwe̱le̱no̱ biso̱ e?

5 O bebotedi b’ekwal’ao jombwea bepumbwedi, Paulo a kiki mbale̱ ilalo: “Kristo a wedi ońola myobe masu,” a “pulam,” a “pumbwabe̱le̱ o buńa bo londe̱ milalo kaponda betiledi.”​—Langa 1 Korinto 15:3, 4.

6 Nje kwed’a Yesu, pulame̱ lao na bepumbwedi bao ba mokwe̱le̱no̱ biso̱ e? Muto̱ped’a mudī Yesaya a bīse̱ ná Mesia a me̱nde̱ ‘bo̱ na ekombo a baweńa’ na ná ba me̱nde̱ “pùla so̱ngo̱ ao mwemba na ya bato ba bobe.” Nde lambo dipe̱pe̱ di me̱nde̱ bolane̱. Yesaya a bati ná Mesia a me̱nde̱ “bambe̱ myobe ma bajita.” Yesu a boli nika ponda a bolino̱ longe̱ lao ka jabea la diko̱ti. (Yes. 53:8, 9, 12; Mat. 20:28; Rom. 5:8) Kwed’a Yesu, pulame̱ lao na bepumbwedi bao ba mabola so̱ biso̱ mbaki ni bam ná di me̱nde̱ te̱se̱be̱ wonja na bobe na kwedi, di be̱ pe̱te̱ mwemba na bandolo basu ba wedi.

MBOṄ YA BEPUMBWEDI BA YESU

7-8. Nje e mabole̱ kriste̱n mbaki ná Yesu a pumbwabe̱le̱ e?

7 Ka nje te̱ di se̱le̱no̱ kwala, ná di be̱ mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱, jangame̱n se̱le̱ dube̱ ná Yesu a pumbwabe̱le̱. Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yehova a pumbwe̱le̱ Yesu e?

8 Bato jita be̱n Yesu ombusa bepumbwedi bao, ba langwea pe̱ bape̱pe̱ nika. (1 Kor. 15:5-7) Mot’a boso Paulo a tubino̱ dina e nde ńamuloloma Petro (Kefa). Dibo̱to̱ diwo̱ la bokwedi pe̱ di bamse̱ ná Petro e̱n Yesu nu pumbo. (Lukas 24:33, 34) O mbata na nika, Paulo mo̱ ná “dom na baba” nika ńe nde bamuloloma, be̱n Yesu ombusa bepumbwedi bao. Denge̱ Kristo a “me̱ne̱ne̱ na bonasango, buka bebwea betanu o ngedi po̱” yen ebe o ndongame̱n a muńe̱nge̱ ni tombi o Galilea, kalat’a Mateo 28:16-20 e makwaleano̱. Yesu “e̱ne̱n [pe̱] na Yakobo” munańango, nu si ta nu dube̱ ná Yesu nde e Mesia. (Yohane 7:5) Yakobo a timbi dube̱ Yesu ponda e̱nno̱ mo̱ ombusa bepumbwedi bao. Ye mweńa o maka ná lambo ka o mbu 55 P.A. ke̱ Paulo e o tila din leta, jita la ba bena be̱n Yesu ombusa bepumbwedi bao ba ta pe̱te̱ ba dia longe̱, ońola nika ba si wusa dube̱ to̱ moto nu wusa kwale̱ ná Yesu a si pumbwabe̱le̱.

9. Ne̱ni myango ma kalat’a Bebolo 9:3-5 mi malee̱no̱ ná Paulo mo̱me̱ne̱ pe̱ a wusa bamse̱ ná Yesu a pumbwabe̱le̱ e?

9 Ombusa ponda, Yesu a busedi pe̱ Paulo mo̱me̱ne̱. (1 Kor. 15:8) Ke̱ Paulo (Saulo) e o wala o Damasko nde a sengino̱ doi la Yesu nu pumbo na mo̱ a kusa je̱ne̱, owe̱ni e̱nno̱ Yesu o mo̱ń. (Langa Bebolo 9:3-5) Nje e po̱yedi Paulo e ta nde mboṅ nipe̱pe̱ ná Yesu a pumbwabe̱le̱ na mbale̱.​—Bebolo 26:12-15.

10. Nje Paulo a bolino̱ kana a tano̱ mbaki ná Yesu a pumbwabe̱le̱ e?

10 Mboṅ a Paulo e ta bodilo jita ońolana obiana a makusa di je̱ne̱, a se̱le̱ nde be̱ mutakise̱ kriste̱n. Ombusa mo̱ be̱ mbaki ná Yesu a pumbwabe̱le̱, Paulo a boli me̱se̱ na me̱se̱ ná bape̱pe̱ pe̱ bemeye ni mbale̱. A lembe̱ mbe̱ti, beboa, na jinda la bo̱lo̱ ke̱ e o camane̱ ni mbale̱ ná Yesu a wedi, nde a timbi pe̱te̱ o longe̱. (1 Kor. 15:9-11; 2 Kor. 11:23-27) Paulo a ta mbaki ná Yesu a pumbwabe̱le̱ kańena a ta be̱be̱ o lingea dube̱ lao nate̱n’o kwedi. Mo̱, mboṅ yena yin kriste̱n yaboso i bolino̱ jombwea bepumbwedi ba Yesu i si mabola nde biso̱ mbaki ná Yesu a pumbwabe̱le̱ e? Nik’e si mabata pe̱ bola biso̱ mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ kie̱le̱ ni maye̱ e?

PAULO A MATE̱SE̱ MO̱NGE̱LE̱ MA MPENGA

11. Yen ebe ońola nje kriste̱n iwo̱ i tano̱ i be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga jombwea bepumbwedi e?

11 O mundi ma Korinto, kriste̱n iwo̱ i ta i be̱ne̱ mo̱nge̱le̱ ma mpenga jombwea bepumbwedi, bō̱ ba ta na ba kwala ná “bepumbwedi ba kwedi be titi.” Ońola nje e? (1 Kor. 15:12) O Aten, mundi mupe̱pe̱ ma Grikia, bamabie̱ ba ta nde ba yo̱ye̱ ben belēdi ná Yesu a pumbwabe̱le̱. Nik’e boli so̱ ná kriste̱n a Korinto pe̱ i be̱ne̱ i ńai a mo̱nge̱le̱. (Bebolo 17:18, 31, 32) Yen ebe bape̱pe̱ ba no̱ngi nde bepumbwedi o mbad’edinge̱dinge̱. Ba ta nde bo̱nge̱le̱ ná babole̱ bobe be ná ba belabe̱ ná bawedi, na ná ba bena ba matimbe̱ kriste̱n be ná ba belabe̱ ná baweńa ońolana myobe mabu mi lakisabe̱. Nde to̱ e be̱ nde ońola nin njo̱m to̱ nine̱, banga labu la bepumbwedi di ta nde di lee̱ ná dube̱ labu le nde ewolo. Loba a si pumbwe̱le̱ te̱ Yesu, nika ńe nde ná diko̱ti to̱ diwo̱ di si sawabe̱, to̱ myobe mabu pe̱ mi si lakisabe̱. Ba bena ba mabange̱ so̱ bepumbwedi ba si be̱n dipita to̱ diwo̱.​—1 Kor. 15:13-19; Bon. 9:12, 14.

12. Ne̱ni 1 Petro 3:18, 22, e mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná bepumbwedi ba Yesu be ta diwengisan na bepumbwedi be se̱le̱ tombe̱ e?

12 Paulo mo̱me̱ne̱ a ta mboṅ ná “Kristo a pumbwabe̱le̱ o kwedi.” Be bepumbwedi be ta be buka bepumbwedi be se̱le̱ tombe̱, ebanja ba bato ba pumbwabe̱le̱ ba wedi pe̱te̱ ombusa ponda. Paulo mo̱ ná Yesu a ta nde “epum’a boso ya ba ba kwedi iyo̱.” O njika mbadi Yesu eno̱ ńaboso e? Mo̱ nde a ta mot’a boso o pumbwabe̱le̱ ka eweked’a mudī a be̱ pe̱ mot’a boso oteten a bato ba benama o wala o mo̱ń.​—1 Kor. 15:20; Bebolo 26:23; langa 1 Petro 3:18, 22.

BA BENA BA ME̱NDE̱ ‘TIMBISABE̱ LONGE̱’

13. Njika diwengisan Paulo a we̱le̱no̱ oteten a Adam na Yesu e?

13 Ne̱ni kwed’a moto mō̱ ńeno̱ ná e bola lodun la bato longe̱ e? Paulo a boli jalabe̱ le ná bwē. A tele̱ye̱ diwengisan le oteten a nje bobe ba Adam bo wanno̱ omo̱ń a mbel’a moto, na nje jabea la Kristo leno̱ ná di wanea biso̱. Jombwea Adam, Paulo a tili ná: ‘Kwedi e po̱i tongwea na moto mō̱.’ Ponda Adam a bolino̱ bobe, a wanedi mo̱me̱ne̱ name̱ne̱ pe̱ na mbot’ao kwedi. Di mabenga taka ońola sisengane̱ lao. Nde kana Loba a pumbwe̱le̱no̱ Mun’ao, je ná di be̱ne̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam! Paulo a bati ná “nika pe̱ nde tongwea na moto mō̱ [Yesu] bepumbwedi ba kwedi be po̱ino̱. Ebanja kana o Adam be̱se̱ ba mawo̱no̱, nika pe̱ nde o Kristo be̱se̱ ba matimbisabe̱no̱ longe̱.”​—1 Kor. 15:21, 22.

14. Mo̱ Adam a me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ e? Bola beteledi.

14 Nje Paulo a pulino̱ kwala na ben byala ná ‘o Adam be̱se̱ ba mawo̱’ e? Ńamuloloma Paulo a ta nde a kwalea ońola bato ba benama be̱se̱ bena Adam a tombe̱le̱no̱ bobe na si be̱ la ke̱nge̱nge̱, na bena ba me̱nde̱ wo̱. (Rom. 5:12) Adam a titi o muso̱ngi ma ba ba me̱nde̱ ‘timbisabe̱ longe̱.’ A si matombwane̱ diko̱ti la Yesu. Ońolana a ta nde moto ńe ke̱nge̱nge̱ nu kwe̱m Loba na m’boṅsan. Nje e po̱yedi Adam ye pe̱ nde nje e me̱nde̱ po̱ye̱ ba bena “Mun’a moto” a me̱nde̱no̱ langa ka “mbodi,” bena ba me̱nde̱ kuse̱ “ko̱kise̱ la bwindea.”​—Mat. 25:31-33, 46; Bon. 5:9.

Oteten a be̱se̱ bena ba pumbwabe̱le̱ ońola longe̱ o mo̱ń, Yesu nde a ta mot’a boso (Ombwa mongo 15-16) *

15. Nje 1 Korinto 15:22 e makwalano̱ jombwea bepumbwedi e?

15 Maka ná Paulo a kwali ná ‘o Kristo be̱se̱ ba matimbisabe̱ longe̱.’ (1 Kor. 15:22) Leta la Paulo di ta nde ońola kriste̱n yo̱kisabe̱ yena i me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń. Yi kriste̱n i ta nde “basangisabe̱ o Kristo Yesu, babelabe̱ o be̱ basangedi.” A kwaledi pe̱ jombwea ba bena “ba kwedi iyo̱ o Kristo.” (1 Kor. 1:2; 15:18; 2 Kor. 5:17) O kalat’a Bibe̱l nipe̱pe̱, Paulo a tili ná ba bena ‘ba lati na [Yesu ] o kwedi ńe bowan ka ńao’ ba me̱nde̱ pe̱ “lata na mo̱ o bepumbwedi bao.” (Rom. 6:3-5) Yesu a pumbwabe̱le̱ ka eweked’a mudī na mo̱ ala o mo̱ń. Nikame̱ne̱ pe̱ nde e me̱nde̱no̱ be̱ na be̱se̱ bena ‘ba lati na Kristo,’ nika ńe nde bo̱kisabe̱ be̱se̱.

16. Nje Paulo a pulino̱ kwala ponda a bele̱no̱ Yesu ná ‘epum’a boso’ e?

16 Paulo a tili ná Kristo a pumbwabe̱le̱ “k’epum’a boso ya ba ba kwedi iyo̱.” Di si dimbea ná bato bape̱pe̱ ka Lasaro, ba pumbwabe̱le̱ o wase, nde Yesu nde a ta ńaboso nu pumbwabe̱le̱ ka eweked’a mudī, na nu kusi pe̱ longe̱ la bwindea. Be ná ba kobisan mo̱ na bepuma baboso ba mumbwa Bonaisrael ba tano̱ ba bola Loba. A bele̱no̱ pe̱ Yesu ná ‘epum’a boso,’ Paulo a puli nde lee̱ ná bato bape̱pe̱ ombusa Yesu ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń. Bamuloloma na bape̱pe̱ ba ‘lati na Kristo’ ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń, kapo̱ ka Yesu.

17. Njika ponda ba ba ‘lati na Kristo’ ba tano̱ bangame̱n pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń e?

17 Bepumbwedi ba mo̱ń ońola ba ba ‘lati na Kristo’ be si botedi ponda Paulo a tiledino̱ kriste̱n a Korinto. Nde Paulo a ta nde a kwalea ońola mińa mi maye̱. Mo̱ ná: “Moto te̱ o mao mudiyo: Ńaboso Kristo, ombusa nika ba bena be ba Kristo o bepo̱yedi bao.(1 Kor. 15:23; 1 Tes. 4:15, 16) We̱nge̱ je nde o ni ponda ni bīsabe̱ ka “bepo̱yedi” to̱ byukedi ba Kristo. E, bamuloloma name̱ne̱ pe̱ na kriste̱n yo̱kisabe̱ i wedi, ba ta bangame̱n jenge̱le̱ byukedi ba Kristo ná ba kuse bowe̱n babu o mo̱ń, ná ba ‘late na [Yesu] o bepumbwedi bao.’

DIPITA LASU LE MBAKI!

18. (a) Ońola nje jeno̱ ná di kwala ná bepumbwedi bepe̱pe̱ be me̱nde̱ be̱ e? (b) Bupisane̱ 1 Korinto 15:24-26, nje e me̱nde̱ tombe̱ o mo̱ń e?

18 Nde nje e me̱nde̱ tombe̱ na kriste̱n a jemea i si be̱n dipita la wala o mo̱ń e? Babo̱ pe̱ ba be̱n dipita la bepumbwedi. Bibe̱l e makwala ná Paulo na bane̱ ba male̱ o mo̱ń ba mano̱ngo̱ nde do̱ngo o “bepumbwedi baboso.” (Bbī 20:6) Nik’e malee̱ nde ná ombusa ben bepumbwedi bepe̱pe̱ be me̱nde̱ be̱. Nika ńe pe̱ mulatako na nje Hiob a kwalino̱ jombwea kie̱le̱ ńao ni maye̱. (Hiob 14:15) “Ba bena be ba Kristo o bepo̱yedi bao” ba me̱nde̱ be̱ longe̱ o mo̱ń na Yesu ponda a me̱nde̱no̱ bo̱le̱ manea me̱se̱ na ngińa ye̱se̱ na ngum ye̱se̱. Na ‘musingedi nusukan, kwedi’ ńe̱se̱ pe̱ a me̱nde̱ ńamsabe̱. Be̱se̱ bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o be̱ longe̱ o mo̱ń ba si mende̱ pe̱ wo̱ to̱ buńa. Nde bane̱ pe̱ so̱ e?​—Langa 1 Korinto 15:24-26.

19. Njika dipita kriste̱n yena i si male̱ o mo̱ń i be̱nno̱ e?

19 Njika dipita kriste̱n yena i si male̱ o mo̱ń i be̱nno̱ e? Dipita labu le ná di se̱me̱ye̱ o ben byala ba Paulo: “Na be̱n pe̱ din dipita . . . na bepumbwedi ba bate̱m na sim na basite̱m na sim be me̱nde̱ be̱.” (Bebolo 24:15) Na mbale̱, nusite̱m ná sim to̱ mō̱ a titi ná ala o mo̱ń, be byala be malee̱ so̱ ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ o wase.

Je ná jenge̱le̱ kie̱le̱ ni maye̱ ńe bonam yete̱na di dube̱ bepumbwedi (Ombwa dongo 20) *

20. Ne̱ni din jokwa di batino̱ bola wa mbaki ná bepumbwedi be me̱nde̱ be̱ e?

20 Esibe̱ penda to̱ po̱, “bepumbwedi be me̱nde̱ be̱”! Ba bena ba me̱nde̱ pumbwabe̱le̱ o wase ba me̱nde̱ be̱ne̱ epolo o be̱ longe̱ o bwindea. We ná o be̱ mbaki ná di dikaki di me̱nde̱ londa. Di dipita le ná di lo̱ko̱ wa ponda o mo̱nge̱le̱no̱ bandolo bo̱ngo̱ ba wedi. Be ná ba pumbwabe̱le̱ o ponda ńena Kristo na bape̱pe̱ ba me̱nde̱no̱ ‘janea . . . ikol’a mbu.’ (Bbī. 20:6) Wa pe̱ we ná o be̱ mbaki ná to̱ o wo̱ nde obiana Yesu a mabotea janea ońola ikol’a mbu, o me̱nde̱ pumbwabe̱le̱. Di “dipita di si maso̱lisane̱.” (Rom. 5:5) Le ná di bola wa ngińa di batea pe̱ wa muńe̱nge̱ o bolea Loba. Nde ka nje te̱ jokwa di mabupe̱ di me̱nde̱no̱ lee̱, mambo mape̱pe̱ me jeno̱ ná jokwa o kalat’a 1 Korinto bepasi 15.

MWENGE 147 Loba a kakane̱ longe̱ la bwindea

^ par. 5 Bepasi 15 ba kalat’a Korinto ńaboso be makwalea nde bepumbwedi. Ońola nje be belēdi beno̱ biso̱ mweńa e, ońola nje pe̱ jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Yesu a pumbwabe̱le̱ e? Din jokwa di me̱nde̱ jalabe̱ mi myuedi na mipe̱pe̱ ma mweńa jombwea bepumbwedi.

^ par. 56 BETELEDI BA DUTA: Yesu nde a ta mot’a boso o wala o mo̱ń. (Bebolo 1:9) Oteten a bokwedi bao bō̱ ba ta bangame̱n bupe̱ mo̱ o be̱n Tomas, Yakobo, Lidia, Yohane, Maria na Paulo.

^ par. 58 BETELEDI BA DUTA: Munasango mō̱ a bo̱lo̱ne̱ munj’ao ńandolo na nja a boledino̱ pond’a bwaba. E mbaki ná a me̱nde̱ pumbwabe̱le̱, e pe̱ o benga bolea Yehova na jemea.