Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Dipita la mbale̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam

Dipita la mbale̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam

 Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná mambo ma me̱nde̱ be̱ bwam o mińa mi maye̱ e? Bato jita ba makeka o be̱ne̱ dipita to̱ na mitakisan me̱se̱ di be̱nno̱ we̱nge̱. Nde mo̱ e te̱nge̱n ná di pite̱ ná mambo ma me̱nde̱ tukwa e? E! Bibe̱l e mabola biso̱ dipita di bam la kie̱le̱ ni maye̱ ńa bwam.

 Njika dipita Bibe̱l e mabolano̱ e?

 Bibe̱l e memba ná bato ba benama ba be̱n mitakisan minde̱ne̱. Nde e mabola kakane̱ ná mi mitakisan mi si me̱nde̱ ja o bwindea. Jombweye byembilan bō̱ ba tobotobo.

  •   Mitakisan: Si be̱ne̱ la wum’a boja

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Ba me̱nde̱ longa mandabo, na ja pe̱ oten.”—Yesaya 65:21.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Moto te̱ a me̱nde̱ be̱ne̱ bolongi ba mo̱me̱ne̱.

  •   Mitakisan: Si be̱ne̱ l’ebolo na tue

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Bapo̱so̱be̱ bam ba me̱nde̱ bolane̱ nje mā mabu ma po̱ngino̱ natē̱ ba dunse̱ mo̱.”—Yesaya 65:22.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Bato ba benama be̱se̱ ba me̱nde̱ be̱ne̱ ebol’a bwam, e mabwesane̱ muńe̱nge̱, na e mawane̱ tombwane̱.

  •   Mitakisan: Si te̱me̱ la sim

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Banedi [ba me̱nde̱] die̱le̱ ekombo ka ni te̱nge̱n.”—Yesaya 32:1.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Bato ba si me̱nde̱ pe̱ lembe̱ si te̱me̱ la sim ońola muso̱no̱ mabu m’eyobo to̱ klas’abu ńa longe̱; to̱ moto pe̱ a si me̱nde̱ be̱ tue. Be̱se̱ ba me̱nde̱ kaisabe̱ ka ni te̱m.

  •   Mitakisan: Si be̱ne̱ la da la bwam na njai

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Mbasi i tute o ekombo, nate̱na o sas’a mudongo!”—Myenge 72:16.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Moto te̱ a me̱nde̱ be̱ne̱ njoaso’a da di mabole̱ ja la bwam. To̱ moto a si me̱nde̱ nanga njai to̱ boa ońola da la bobe.

  •   Mitakisan: Ebwan na njo

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Moto te̱ a me̱nde̱ ja owas’a mao mudiki ma wań na bao bwele ba jangolo, to̱ moto a si me̱nde̱ sisa babo̱.”—Mika 4:4.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Moto te̱ a me̱nde̱ be̱ne̱ mbaki na mbo̱le̱ ebanja bato ba bobe ba si me̱nde̱ pe̱ be̱, “bate̱m na sim ba me̱nde̱ sangwa ekombo.”—Myenge 37:10, 29.

  •   Mitakisan: Bila

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Tumba diwo̱ di si me̱nde̱ pe̱ le̱ke̱ye̱ dine̱ njombe, bila be si me̱nde̱ pe̱ jokwabe̱.”—Yesaya 2:4.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Musango mu me̱nde̱ be̱ o wase ńe̱se̱. (Myenge 72:7) To̱ moto a si me̱nde̱ pe̱ bwa ndutu to̱ jea ńandolo nu bwabe̱ o bila, to̱ moto a si me̱nde̱ pe̱ be̱ ńambumwa ońolana a mańa bila mīla.

  •   Mitakisan: Diboa

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “To̱ moto a si me̱nde̱ pe̱ kwala na: Na si jai bwam.’”—Yesaya 33:24.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Bato ba si me̱nde̱ pe̱ be̱ eboki to̱ boa. (Yesaya 35:5, 6) Bibe̱l e makakane̱ ná “kwedi e si me̱nde̱ pe̱ be̱.”—Bebīsedi 21:4.

  •   Mitakisan: Ńamse̱ la wum’asu ya boja

     Nje Bibe̱l e makwalano̱: “Eyaṅ n’ekombo a ngońa ba me̱nde̱ bwa muńe̱nge̱, sanja ńanji e me̱nde̱ sombise̱, e ke̱ke̱ miso̱ ka dinganga.”—Yesaya 35:1.

     Dipita la kie̱le̱ ni maye̱: Wase ńe̱se̱ e me̱nde̱ timba paradisi we̱ni bato ba me̱nde̱no̱ ja, kaponda mwano ma bebaedi ma Loba.—Bebotedi 2:15; Yesaya 45:18.

 Mo̱ dipita Bibe̱l e mabolano̱ le ná di londa na mbale̱ e?

 We ná o baise̱ wame̱ne̱ mi myuedi, nika e titi pe̱ to̱ mańaka. Nde di mome̱le̱ wa ná o bate jokwa bia nje Bibe̱l e makwalano̱ ońola kie̱le̱ ni maye̱. Ońola nje e? Makaki me o Bibe̱l me diwengisan jita na makaki mena bato ba mabolano̱. Makaki me o Bibe̱l ma mawa nde na Loba. Njo̱m i mawe̱le̱ mo̱ diwengisan yin:

  •   Je ná di lakisane̱ Loba. Bibe̱l e makwala ná Loba a si ‘mato̱po̱ lobango.’ (Tito 1:2) Omo̱ń a nika, Loba buka te̱ nde e ná a bīse̱ kie̱le̱ ni maye̱. (Yesaya 46:10) Bibe̱l e be̱n byembilan jita be malee̱ ná o ponda ye̱se̱ nje Loba a mabīse̱no̱ oboso ba ponda e malonda. O mapula te̱ bata so̱ṅtane̱, ombwa sinima Ne̱ni jeno̱ ná di be̱ mbaki ná Bibe̱l ńe mbale̱ e?

  •   Loba a be̱n ngińa o bo̱le̱ mitakisan masu. Bibe̱l e makwala ná Loba a be̱n ngińa o bola “to̱ nje a to̱ndino̱.” (Myenge 135:5, 6) Nika ńe nde ná, to̱ lambo di si meka Loba ná a londise̱ makaki mao. Mbata na nika, Loba a mapula jongwane̱ biso̱ ońolana a to̱ndi biso̱.—Yohane 3:16.

 We ná o baise̱ na wame̱ne̱ ná, ‘Yete̱na Loba a mapula jongwane̱ biso̱, na ná a be̱n ngińa o bola nika, ońola nje so̱ di diano̱ di be̱n mitakisan jita e?’ Ná o kuse jalabe̱ la mi myuedi, ombwa sinima Ońola nje Loba a mese̱le̱no̱ ná take e be̱ e?

 Ne̱ni di dipita di me̱nde̱no̱ londa e?

 Loba a me̱nde̱ bolane̱ Janea lao, lena di boki o mo̱ń, o londise̱ makaki mao. A te̱se̱ Yesu Kristo ka Mwaned’a di Janea, a bola pe̱ mo̱ doi la byanedi o jombwea wase na bato be oten. Niponda Yesu a tano̱ o wase, a bo̱lise̱ baboedi, ulise̱ banjai, a domea mùdi, a pumbwe̱le̱ na mo̱me̱ne̱ bawedi. (Marko 4:39; 6:41-44; Lukas 4:40; Yohane 11:43, 44) A lee̱le̱ so̱ nje a me̱nde̱no̱ bola niponda a me̱nde̱no̱ be̱ Mwaned’a Janea la Loba.

 Ombwa sinima Janea la Loba le nde nje e? ná o bate bia njika minam Janea la Loba di me̱nde̱no̱ wanea wa.

 Njika ponda di dipita di me̱nde̱no̱ londa e?

 Son a ponda! Ońola nje jeno̱ ná di be̱ mbaki e? Bibe̱l e bīse̱ oboso ba ponda mambo ma me̱nde̱ lee̱ ná Janea la Loba di niya janea wase. (Lukas 21:10, 11) Mambo me o bolane̱ o wase nin we̱nge̱ me nde ná te̱ite̱i nje Bibe̱l e bīse̱no̱.

 Ná o bate bia, langa mulopo m’ekwali “Njika ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ die̱le̱ wase e?

 Ne̱ni dipita Bibe̱l e mabolano̱ biso̱ di mongwane̱no̱ wa we̱nge̱ e?

 Mutiled’a Bibe̱l mō̱ a kobisane̱ dipita Bibe̱l e mabolano̱ na “diyo la mudī.” (Bonahebe̱r 6:19) Ka nje te̱ diyo di masikime̱ye̱no̱ medi ma munja o pond’a mùdi, dipita la kie̱le̱ ni maye̱ Bibe̱l e mabolano̱ di masikime̱ye̱ biso̱ o pond’a mitakisan, ná di we̱le̱ lembe̱ mo̱. Dipita di mongwane̱ biso̱ o be̱ pī na muńe̱nge̱, o dutea bwam na be̱ne̱ pe̱ ja la bwam.—1 Tesalonika 5:8.