ITYOUGH PUE
Fa Mimi sha Kwagh u Mbatyomov man Azôv
1. Gba u se fa kwagh u mbatyomov sha ci u nyi?
YEHOVA soo ér se fa kwagh u tsombor na. Mbatyomov kpa mba ken tsombor u Aôndo la. I yila ve ken Bibilo ér “ônov mba Aôndo.” (Yobu 38:7) Ka nyi mbatyomov ve erene? Yange ve wase ior sha ayange a tsuaa la nena? Vea fatyô u wasen se hegenee?—Nenge Ngeren u Seer Tan Iwanger u sha 8, peeji 210.
2. Ka han mbatyomov ve dughu? Yange i gba mbatyomov ume?
2 Gba u se fa ape mbatyomov ve dugh yô. Mbakolose 1:16 kaa ér Yehova yange gba Yesu cii man gba “akaa [agen] cii ye, a a lu Sha, man a a lu shin tar kpaa.” Akaa agen la wa mbatyomov kpa ker. Yange i gba mbatyomov ume? Bibilo kaa ér mbatyomov mba umiliôn deri imôngo.—Pasalmi 103:20; Mpase 5:11.
3. Yobu 38:4-7 ôr se nyi sha kwagh u mbatyomovo?
3 Shi Bibilo tese ér Yehova yange gba mbatyomov cii ve mase gban tar ye. Shighe u Aôndo gba tar la, mbatyomov nenge nahan ve er nena? Takerada u Yobu kaa a vese ér yange ve ember. Mbatyomov cii lu tsombor môm shi ve lu civir Yehova imôngo.—Yobu 38:4-7.
MBATYOMOV MBA WASEN IOR MBA AÔNDO
4. Er nan ve se fe ser kwagh u uumace gba mbatyomov ishima?
4 Kwagh u uumace gba mbatyomov ishima tsung, shi ka i sar ve u fan awashima u Aôndo sha kwagh u tar man uumace. (Anzaakaa 8:30, 31; 1 Peteru 1:11, 12) Shighe u Adam man Ifa hemba ato la, yange a vihi mbatyomov kpen kpen je. Hegen u mbahemban Aôndo ato ve hembe ngeen ne je yô, a hemba vihin mbatyomov cii. Kpa or ka nana gema ishima nana hide hen Aôndo yô, ve ember kpishi. (Luka 15:10) Kwagh u ior mba ve civir Aôndo la gba mbatyomov ishima tsung. Yehova ka a tindi ve shin tar ér ve va wase mba ve civir un la shi ve kura ve. (Mbaheberu 1:7, 14) De se time sha kwagh u ior mbagenev mba mbatyomov wase ve yô.
“Aôndo wam tindi ortyom Na, va cir ubegha ijô.” —Daniel 6:22
5. Yange mbatyomov wase mbacivir Yehova sha ayange a tsuaa la nena?
5 Yehova yange tindi mbatyomov uhar ve za wase Loti vea tsombor na yevese due ken gar u Sodom man Gomora kera. (Genese 19:15, 16) Anyom nga kar uderi imôngo yô, i va kende profeti Daniel shin ihyungwa i ubegha, kpa kwagh er un ga sha ci u Aôndo “tindi ortyom Na, va cir ubegha ijô.” (Daniel 6:22) Shighe kar yô, i wuhe apostoli Peteru ken gaadi, kpa shi Yehova tindi ortyom na va due a na. (Aerenakaa 12:6-11) Yesu kpa yange mbatyomov wasen un shighe u lu shin tar la. U tesen ikyav yô, shighe u i er un batisema kera la, “mbatyomov mba Shaav lu wasen Un.” (Marku 1:13) Shighe u kuma u a wua Yesu la kpa, ortyom ugen va “taver Un ishima.”—Luka 22:43.
6. (a) Er nan ve se fe ser nyian kpa mbatyomov mba wasen ior mba Aôndo? (b) Ka mbampin mba han se lu nan mlumun sha mini?
6 Nyian ne, mbatyomov mba kera anden hen ior ga. Kpa Aôndo ngu tindin ve mba va wasen mbacivir un her. Bibilo kaa ér: “Ortyom u TER ka a haa afo a wa mbacian Un atô, a yima ve kpaa.” (Pasalmi 34:7) Er nan ve i gbe u a kura se? Gba u a kura se sha ci u se mba a mbaihyomov mba ve soo u bulan se yô. Mbaihyomov mban ka unô? Ve due hana? Mba nôngon ér vea bula se nena? De se nenge kwagh u yange er shighe u i gba Adam man Ifa ica lu a gba la, tsô se na mlumun sha mbampin mban.
MBAIHYOMOV ASEV MBA SE NENGEN A VE GA LA
7. Ka nyi Satan a meen ior ér ve ere?
7 I pase se ken ityough ki sha 3 ér yange ortyom ugen hemba Aôndo ato shi soo ér una hemen mbagenev. Bibilo yila un ér Satan Diabolo. (Mpase 12:9) Satan shi soo ér mbagenev kpa ve hemba Aôndo ato. Yange mee Ifa kpa hemba Aôndo ato. Hii shighe la je a mee ior kpishi ve hemba Aôndo ato. Nahan kpa, ior mbagenev er Abel man Enoki man Noa nahan, yange ve za hemen u civir Yehova sha mimi.—Mbaheberu 11:4, 5, 7.
8. (a) Yange mbatyomov mbagenev hingir azôv nena? (b) Ka nyi azôv la yange er sha u waren Mngerem ma Deemee maraa?
8 Sha shighe u Noa la, yange mbatyomov mbagenev undu ajiir a ve a sha, ve va gema ken iyol i uumace ve lu shin tar. Sha ci u nyi? Bibilo kaa a vese ér yange ve soo u vôson kasev. (Ôr Genese 6:2.) Kpa kwagh u mbatyomov mban er ne lu shami ga. (Yuda 6) Yange uumace kpishi vihi shi wa ipila er mbatyomov mbara nahan. Nahan Yehova tim uumace mba wan afer mbara sha tar cica cii kera sha mngerem ma deemee. Kpa gema yima ior mba ve lu civir un sha mimi la. (Genese 7:17, 23) Yange mbatyomov mban hide yem sha, sha er vea war yô. Bibilo yila mbatyomov mba wan afer mban ér azôv. Yange ve kohol Satan ken ihyembeato na la, nahan Diabolo hingir orhemen ve.—Mateu 9:34.
9. (a) Ka nyi yange i er azôv la shighe u a hide a yem sha laa? (b) Ka nyi se lu timen sha mi hegene?
9 Er azôv la lu mbatyomov mba mbahemban ato yô, Yehova kera lumun ér ve hide ve lu ken tsombor na ga. (2 Peteru 2:4) Azôv nga kera fetyô u geman ken iyol i uumace ga, kpa nga “tsughun tar cii” zan zan nyian. (Mpase 12:9; 1 Yohane 5:19) De se nenge gbenda u ve tsughun ior, shin ve tsumen a ior kpishi la.—Ôr 2 Mbakorinte 2:11.
GBENDA U AZÔV A TSUGHUN IOR LA
10. Azôv nga meen ior nena?
10 Azôv nga tsughun ior sha igbenda kpishi. Ior mbagenev ka ve lamen a azôv jighilii shin sha ikyev i mbagenev, er mbasôron akombo man mbakpehenasor nahan. Or ka nana lamen a azôv nahan yô, i kaa ér nan civir azôv shin nan civir akombo. Bibilo ta se icin ér se palegh hanma kwagh u a gbe a biishi a azôv cii. (Mbagalatia 5:19-21) Sha ci u nyi? Er or u yaren ikyôr ka nan mee inyam sha kwaghhônon nan kôr nahan, kape azôv ka a mee ior a kôr shi a hemen ve je la.—Nenge Ngeren u Seer Tan Iwanger u sha 26, peeji 221.
11. Ishor i kpehen ka nyi, man doo u se palegh i sha ci u nyi?
11 Gbenda môm u azôv a meen ior yô, ka sha ishor i kpehen. Ishor i kpehen ka u eren tom a akaa a mbaimev sha u fan kwagh u ken hemen shin u i fe un ga yô. Alaghga or a nôngo ér nana lam a azôv sha u kpehen ishor shin kenger sha asan a sha kwavaôndo, shin haan agbende, shin sha u nengen mngerem gayô ijingi, shin sha u ôron or ihiange i ken ave. Ior kpishi hen ér kwaghbo ngu ken akaa ne ga, kpa kwaghbo ngu ker kpishi. U tesen ikyav yô, Bibilo tese ér azôv kua mbatsengan pasen ior akaa cii mba eren tom imôngo. Takerada u Aerenakaa 16:16-18 ôr se kwagh u “jijingi u tsengan fan akaa,” u yange wasen wankwase ugen u kpehen “ishor” yô. Apostoli Paulu yange dughun jijingi la ken wankwase la kera yô, wankwase shon kera lu a tahav mbu tsengan pasen ior kwagh u ken hemen ga.
12. (a) U or nôngon ér nana lam a mbakpenev la ka kwaghbo sha ci u nyi? (b) Mbacivir Aôndo mba nyer iyol ken aeren a ityôô a a gbe a biishi a kwagh u azôv la ga sha ci u nyi?
12 Shi azôv nga meen ior sha gbenda ugen kpaa. Ka ve bumen se ér se na jighjigh ser se fatyô u lamen a mbakpenev, shi ior mba ve kpe kera la mba uma mape, nahan vea fatyô u lamen a vese shin bulan se. U tesen ikyav yô, alaghga or u ijende i nan shin anmgbian u nan a kpe kera yô, nana za hen orkpehenishor, u nan kaan ér nan lamen a mbakpenev yô. Nahan orshor la nana ôr or la kwagh u doon nan sha kwagh u ijende i nan shin anmgbian u nan u a kpe la, je yô shi ijôv la ia lam sha ikyenge i yange or shon lamen a mi shighe u nan lu uma la vough. (1 Samuel 28:3-19) Shi igbenda i akuraior kposo kposo a iin ikyu sha aeren a ve la ka i tese ér ve na jighjigh ér mbakpenev mba uma mape. Aeren a ityôô ne wa ku-umbur ker, man ku tsan man ku kuhwan, man nagh ku wamen mbakpenev man mbamzough mba kasev mba côgholov kua akaa agen a i eren sha kwagh u kuugh yô. Aeren a ityôô a ngan nahan cii wa zua vea azôv. Mbakristu ka vea venda u eren akaa a ityôô ne yô, ior mba hen icombor ve shin mba hen ijiir ve la ve puun ve shi ve lamen sha a ve dang, shin ve kera lumun u eren kwagh a ve ga. Kpa Mbakristu yô fa er mbakpenev ve za lun uma mape ga yô. Se fatyô u lamen a mbakpenev ga, shi vea fatyô u eren se kwaghbo ga. (Pasalmi 115:17) Sha nahan yô, wa ikyo. Mayange de nôngon wer u lam a mbakpenev shin azôv ga, shi mayange de nyer iyol ken aeren a ityôô a a gbe a biishi a kwagh u azôv la ga.—Ôr Duteronomi 18:10, 11; Yesaia 8:19.
13. Ka nyi ior kpishi mba yange ve cian azôv la ve fetyô u eren hegene?
13 Azôv nga meen a mee ior tseegh ga, nga te ior mciem iyol kpaa. Nyian ne, Satan man azôv a na fa dedoo je ér ‘shighe ve kera vese ga,’ shi côhiin tsô Aôndo una kar a ve sha tar kera, nahan mba eren ipila shi tswamen ior hegen hemba ave a tse. (Mpase 12:12, 17) Nahan kpa, ior udubu imôngo mba yange ve cian azôv yô, de u cian a hegen. Ve er nan ve ve de u cian azôvô?
HENDAN A AZÔV SHI DE KWAGH U A
14. Ka nyi se er ve se de kwagh u azôv er Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la nahana?
14 Bibilo tese se er se hendan a azôv shi se de kwagh u a yô. U tesen ikyav yô, ior mbagenev ken gar u Efese yange ve lamen a azôv cii ve ve va mase fan mimi ye. Yange ve er nan ve ve de kwagh u azôvô? Bibilo kaa ér: “Mbagenev kpishi ken mbaerenahir, ve kohol ityakerada ve, ve va nande sha ishigh ki ior cii.” (Aerenakaa 19:19) Er gba ve ishima u lun Mbakristu yô, ve nande ityakerada ve i sha kwagh u ahir a eren la cica cii. Nyian kpa ka kwagh u i gbe u a er vough je la. Gba u hanma or u i sar nan u civir Yehova cii nana gema hanma kwagh u azôv u nan lu a mi cii, nana ta kera. Akaa a ka a na ve i lu inja er ahir a eren shin kwagh u azôv, shin uivande mba eren ka kwaghbo ga, kpa ka kwagh u nan a na msaanyol la cii, gema a haa kera. Akaa ne yô ka ityakerada man umagazin mba sha kwagh u azôv, kua icer i vidio man icer i ungwan a ungwa, kua ikyav mbi nengen kimi tsenganpasen akaa, man anumbe kua ukalenda nahan. Shi ukuraiyol, er akpagher kua ambaakaa la nahan cica nga ker.—1 Mbakorinte 10:21.
15. Ka nyi igen kpa i gbe u se er sha u hendan a Satan man azôvô?
15 Mbakristu mba ken Efese mbara yange ve nande ityakerada ve i sha kwagh u ahir anyom nga karen imôngo yô, apostoli Paulu nger ve washika kaa ér gba u vea za hemen u “nôngon ityav” a “ujijingi mba aferev.” (Mbaefese 6:12) Mimi je, shin er yange ve nande ityakerada ve la kera nahan kpa, azôv lu di nôngon her tsô ér aa bula ve keng. Nahan, lu u Mbakristu mbara vea er nyi igene? Paulu kaa a ve ér: “Tôô nen akuvautya, ka jighjigh u nan je la, u né fatyô u pirin [shin yisan] avaan a usu a orbo la a mi cii yô.” (Mbaefese 6:16) Er akuvautya ka a kura orshoja ken uitya nahan, kape jighjigh u nan una fatyô u kuran se je la. Aluer se na jighjigh vangertiôr ser Yehova una kura se yô, se fatyô u hendan a Satan kua azôv a na.—Mateu 17:20.
16. Se er nan ve jighjigh u se ne Yehova la una seer tavera?
16 Se er nan ve jighjigh u se ne Yehova la una seer tavera? Gba u se ôron Bibilo hanma iyange shi se hen u suur sha Yehova ser a kura se. Aluer se na Yehova jighjigh taveraa yô, Satan kua azôv cii vea fatyô u eren se kwaghbo ga.—1 Yohane 5:5.
17. Ka nyi igen kpa se er ve azôv aa er se kwagh ga?
17 Shi ka nyi igen kpa yange gba u Mbakristu mba ken Efese vea ere? Yange ve lu ken gar u kwagh u akombo a civir de ishar ker yô. Nahan Paulu kaa a ve ér: “Eren nen msen hanma shighe.” (Mbaefese 6:18) Yange gba u vea sônon Yehova hanma shighe cii ér a kura ve. Se di ye? Se kpa se mba ken tar u kwagh u akombo a civir a de ishar ker yô. Nahan gba u se sônon Yehova ser a kura se, shi gba u se yilan sha iti i Yehova zum u se lu eren msen yô. (Ôr Anzaakaa 18:10.) Aluer se mba sônon Yehova ser a kura se sha ikyev i Satan yô, una ungwa mbamsen asev.—Pasalmi 145:19; Mateu 6:13.
18, 19. (a) Se er nan ve se hemba ityav mbi se lu nôngon a Satan kua azôv laa? (b) Ka mpin u han se lu nan mlumun sha mi ken ityough ki dondon kini?
18 Aluer se gema hanma kwagh ken uma wase u a gbe a biishi a azôv cii se ta kera, se hide se suur sha Yehova ser a kura se yô, se fatyô u hendan a Satan kua azôv. Ityôkyaa ngi i se cia azôv ga. (Ôr Yakobu 4:7, 8.) Tahav mbu Yehova hemba mbu azôv a lu a mi la yem zende zende. Yehova yange tsaha azôv sha ayange a Noa la, shi una va tim a ken hemen kpaa. (Yuda 6) Umbur wer ka se tseegh se lu nôngon ityav mbin ga. Yehova tindi mbatyomov nav mba kuran se. (2 Utor 6:15-17) Se fatyô u lun a vangertiôr ser sha iwasen i Yehova yô, se hemba ityav mbi se lu nôngon a Satan man azôv la.—1 Peteru 5:6, 7; 2 Peteru 2:9.
19 Kpa aluer Satan man azôv va se a ican i yan kpishi yô, er nan Aôndo a tim ve kera ga zan zan hegene? Se na mlumun sha mpin ne ken ityough ki dondon kin.
