Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Kav Jighjigh Ve u Nan

 ITYOUGH I MÔM

“A Kpe, kpa . . . Ngu Ôron Kwagh Her”

“A Kpe, kpa . . . Ngu Ôron Kwagh Her”

1. Lu nyi i̱ yange tsombor u Adam man Ifa u nyôron ken sule u Eden laa, man Abel na jighjigh ér nyi?

ABEL tema lu kenger iyôngo na, er i lu yan toho hen kpewoogh, a kwagh u zan i iyol shio yô. Alaghga tsô er lu kenger i la, a ta ashe a nenge a iwanger ken hemen miimii. A fa er iwanger la lu sanker u usu u yange jingir hen ijiir la hanma shighe, sha u kuran gbenda u nyôron ken sule u Eden la yô. Mbamaren nav vande lun ken sule shon, kpa kera lu kwagh u ve kua ônov vev cii vea nyôr ker ga. Tôô ase wer, Abel kende ashe sha ngu kenger sha kwavaôndo, henen kwagh u Orgban na ken ishima, shi nenge er ahumbe a lu karen daase a ice na yô. Alaghga tsô, Abel lu henen ér, orumace nana tsa a hime iyongo vea Aôndo je kpa? A na jighjigh ér kwagh a va lu nahan.

2-4. Abel ngu ôron kwagh a vese nyian nena?

2 Abel ngu ôron kwagh a we. U ungwa er a lu ôron kwagh a we kpa? Alaghga u kaa wer, kwagh ne taver tsôô. Sha ci u wan u Adam u sha uhar ne, kpe ica i gba hegen. Akuhe na kpa vue hegen hingir inya je nôngo u kuman anyom 6,000 nahan. Bibilo ôr kwagh u mbakpenev nahan ér: “Mbakpenev yô, fa ma kwagh ga.” (Orpa. 9:5, 10) Heela tseegh ga, i nger kwaghôron u Abel môm ken Bibilo ga. Nahan ngu ôron kwagh a vese nena?

3 Aôndo yange mgbegha apostoli Paulu ôr kwagh u Abel nahan ér: “A kpe, kpa sha jighjigh na u nan la yô, shi ngu ôron kwagh her.” (Ôr Mbaheberu 11:4.) Abel ngu ôron kwagh nena? Abel ngu ôron kwagh a vese sha jighjigh na u nan. Ka Abel a lu orumace u yange hii lun a ieren i dedoo ne ye. Yange lu a jighjigh u nan taveraa, nahan kwagh la hingir ikyav i vesen hen a vese, i se fatyô u dondon nyian yô. Aluer se hen kwagh u jighjigh u nan u Abel la shi se mba dondon ikyav na la yô, a lu inja er Abel ngu lamen a vese jighilii sha ikyav na la nahan.

4 Kpa Bibilo ôr kwagh u Abel kpishi ga, sha nahan yô, ka nyi se fatyô u henen sha kwagh u jighjigh na laa? De ase se nenge.

 Abel Vese sha Shighe u “Igbetar” La

5. Inja i kwagh u Yesu yange kaa ér Abel lu uma “hii sha igbetar . . . je” la ér nyi? (Nenge ngeren u shin kpe la kpaa.)

5 Yange i gba uumace mba hiihii mbara ica lu a gba ga, maa i mar Abel. Shighe Yesu va shin tar la, a ôr kwagh u Abel ér, lu uma “hii sha igbetar . . . je.” (Ôr Luka 11:50, 51.) Ikyav tese ér, Yesu lu ôron kwagh u tar kpôô kpôô ga, kpa lu ôron kwagh u ior mba ve lu a ishimaverenkeghen ér a va yima ve sha ikyev i isholibo la. Er Abel lu orumace u sha unyiin u yange lu uma sha tar nahan kpa, ikyav tese ér lu un Aôndo hii nengen ér a kuma u a yima un sha ikyev i isholibo ye. * Abel yange vese hen atô u ior mba lun a inja i dedoo ga je ka ashe tugh ga.

6. Mbamaren mba Abel lu nyi ioro?

6 Shin er uumace lu a tsa sha tar kpishi ga nahan kpa, ve tagher a akaa a vihin tsung. A̱ shi nan kpa, Adam yange doo or shi Ifa kpa doo kwase kpishi, shi ve lu a gbong gbong iyol kpaa. Nahan kpa, ve er isholibo i vesen, shi ve fa nahan. Sha hiihii la, ve lu a mshi ga, shi lu u vea lu uma gbem sha won. Kpa mba va hembe Yehova Aôndo ato yô, i zenda ve ken sule u Eden, ya ve u lu Paradiso la kera. Er ve hemba wan ayol a ve ikyo, shi kwagh gba ve u nengen sha ônov vev tsembelee kpaa ga yô, ve kera lu vough ga shi lu u vea kera tsa sha won gbem ga.—Gen. 2:15–3:24.

7, 8. Shighe u Ifa mar Kain la a kaa ér nyi, man alaghga lu henen ér nyi?

7 Yange mba zende Adam man Ifa ken sule u Eden kera yô, ve hii u tagher a ican. Kpa mba maren wan ve u hiihii la yô, Ifa kaa ér: “M  zua a nomsoor sha iwasen i TER.” Mkaanem ma Ifa mara tese ér alaghga tsô yange lu a ityendezwa i Yehova er ken sule u Eden sha kwagh u “vor” shin wan u kwase ugen una mar la ken ishima. Yehova yange tsengaôron ér iyange igen yô, vor la ua tim iferor u yange mee Adam man Ifa, ve er isholibo la. (Gen. 3:15; 4:1) Ifa yange hen ér ka un, un lu kwase u Yehova tsengaôron ér una va mar “vor” la, shi ka Kain a lu “vor” shon yee?

8 Yange una hen nahan yô, lu tsughun iyol na. Heela tseegh ga, aluer Ifa vea Adam yange vea kaa a Kain shighe u lu vesen a vese la ér ka un a lu vor la yô, yange vea na una hingir or u moron iyol. Shighe kar yô, Ifa mar wan u sha uhar, kpa kera ôr kwagh nahan sha a na ga. Ve iin un iti ér Abel, man alaghga inja i iti ne ér “Humbe” shin “Gbilinkwagh.” (Gen. 4:2) Iti i yange ve na Abel la tese ér ve hemba lun a ishimaveren sha kwagh u Kain a Abel shinii? Se fa jighilii ga.

9. Ka nyi mbamaren vea fatyô u henen nyian sha kwagh u mbamaren asev mba hiihii mbaraa?

9 Mbamaren mba sha shighe wase ne vea fatyô u henen kwagh u injaa ken kwagh u mbamaren asev mba hiihii mbara. Doo u we ormaren ú kende atôndo a ihyagh shin hangeshima gayô isharen i or wan iyol i nan ikyo tseegh la ken mbayev ou, sha mkaan man sha ieren youwee? Shin ú tese ve u soon Yehova Aôndo shi yan ikyar a naa? Kwagh ka a er i vihi yô, mbamaren mba hiihii mbara yange ve yese mbayev vev sha inja ga. Nahan cii kpa, ishimaverenkeghen lu sha ci u mbayev vev.

Lu Nyi I Wase Abel Ve Na Aôndo Jighjigh?

10, 11. Kain man Abel yange ve eren nyi tomo, man lu ieren i nyi Abel va hingir u lun a mini?

10 Er mbayevnomso mba uhar mbara lu vesen la, a̱ shi nan kpa, Adam tese ve u eren tom u vea koson tsombor ve yô. Nahan Kain hingir orsule; Abel di hingir orkuranilev.

11 Nahan kpa, Abel yange gema er kwagh ugen u hemba lun a inja yô. Er anyom lu karen yô, a hingir u lun a jighjigh u nan, ieren i dedoo i Paulu va nger kwagh sha mi la. Hen ase sha kwagh ne! Or môm yange nan ver Abel ikyav i dedoo i una dondo ga. Nahan yange hingir or u nan Yehova Aôndo jighjigh nena? Nenge ase akaa atar a alaghga yange wase Abel u lun a jighjigh u nan taveraa yô.

12, 13. Akaa a Yehova a gbe, a Abel nengen a mi la yange aa wase un u seer nan un jighjigh nena?

12 Akaa a Yehova a gbe la. Yehova yange wa tar ifan; lu u usaa man usagher vea mende sha tar, nahan a gema eren tom sule sha ican. Nahan cii kpa, tar mende iyiav kpishi sha er tsombor u Abel ua zua a kwaghyan u ua ya ua lu uma yô. Shi yange i wa ishôso man inyon kua ishu ifan ga; shi Aôndo wa iwo man uifi man uzegembamngerev  kua kwavaôndo man abeen man iyange man uwer kua asan ifan ga. Nahan hanma ijiir i Abel una gema cii kpa, a nenge a kwagh u tesen dooshima man kwaghfan kua mdoom ma Yehova Aôndo, un u a gbe akaa cii la. (Ôr Mbaromanu 1:20.) Er Abel lu gbidyen kwar sha akaa ne, kua sha aeren a Aôndo yô, alaghga kwagh la na yô, jighjigh na seer taver.

Akaa a Aôndo a gbe la wase Abel lu a ityôkyaa i vesen i nan Orgban se u lun a dooshima la jighjigh

13 Ikyav tese ér, Abel yange a tôô shighe a hen sha kwagh u Yehova. Tôô wer, u nenge a Abel ngu kuran ilev. Orkuranilev yange nan zende sha kpishi. Yange nan kumba ilev mbi nan kure kure nan unde a mbi sha agungu shi nan hungwa a mbi shin apev shi nan per uifi a mbi kpaa. Nan er akaa ne cii sha er nana zua a ijiir i toho u hem gese gese, man mngerem ma dedoo sha ci u ilev mbira, kua ape mbia yav mbia mem kundu kundu yô. Ken akaa a Aôndo a gbe a cii, ka iyôngo í hembe lun inja er Aôndo gba i ér i̱ lu a orkuran ye. Alaghga tsô, Abel yange nenge ér un kpa gba u Aôndo u a hembe uumace cii kwaghfan man tahav la, una hemen un shi una kuran un shi una nengen sha a na shinii? A̱ shi nan kpa, yange eren msen hen Yehova ér a̱ lu orkuran na, nahan jighjigh na u nan seer taver a taver.

14, 15. Abel yange gbidyen kwar sha akaa a Yehova tsengaôron la nena?

14 Uityendezwa mba Yehova. Adam vea Ifa yange vea pase ônov vev mba nomso mban akaa a a er ken sule u Eden, ve hingir u a zenda ve ken sule shon kera la. Sha nahan yô, Abel lu a akaa kpishi a gbidyen kwar sha mi.

15 Yehova kaa ér tar ua lu a ifan iyol. Abel yange una nenge er usaa man usagher mende sha tar, er Yehova kaa nahan vough yô. Shi Yehova kaa ér Ifa una waan iyav shi una maren sha ican je. Er Ifa lu maren ônov mbagenev la, Abel yange una nenge er mkaanem man kpa lu kuren sha mi vough yô. Yehova yange tsenga fan ér isharen i Ifa ia lu sha nom na shi una lu sha ikyev i Adam. Abel nenge er kwagh ne kpa lu zan hemen hen atô u ter na man ngô na yô. Yange nenge er hanma kwagh u Yehova ôr cii lu u mimi yô. Sha nahan yô, Abel lu a atôakyaa a vesen a nan jighjigh a ityendezwa i Aôndo er sha kwagh u “vor,” u iyange igen yô, ua sôr mbamzeyol mba yange ve hii ken sule u Eden la.—Gen. 3:15-19.

16, 17. Ka nyi nahan, Abel yange hen hen ucerubi mba Yehova mbara?

 16 Mbacivir Yehova. Abel zua a ikyav i dedoo i môm ken uumace i una dondo ga, kpa lu uumace tseegh lu sha tar hen shighe la ga. Mbatyomov kpa lu sha tar mba una dondo ikyav ve yô. Shighe u i zenda Adam man Ifa ken sule u Eden kera la, Yehova kera lumun ér ve shin ônov vev ve nyôr ken Paradiso la ga. Nahan Yehova ver ucerubi, mbatyomov mba lun a tahav kpishi, kua sanker u usu u jingir, sha u kuran gbenda u nyôron ken sule la.—Ôr Genese 3:24.

17 Hen ase er yange a lu Abel ken ishima, er nengen a ucerubi mbara shighe u lu anye la yô. Er mbatyomov mbara gema ayol a ve hingir er ka uumace nahan yô, Abel yange una nenge er ve lu ior mba ageev kpishi yô. Shi “sanker” u usu u lu jingir la kpa lu kwagh ugen u yange kpiligh un iyol yô. Er Abel lu vesen la, ma shighe ngu u nenge ucerubi mbara vôr a tom ve ne, undu u yôô? Mayange ga. Mbatyomov mbaageev mba lun a mfe tsung mbara lu eren tom ve, tugh kpaa, atetan kpaa, zan zan anyom anyom. Abel yange una masen kaven er Yehova lu a mbajighjigh mba ve eren un tom sha mimi yô. Abel nenge a kwagh ken ucerubi mban, u zua a mi hen tsombor na ga yô; mbatyomov mbara er kwagh sha mimi shi ungwa imo i Yehova kpaa. Se fa keng ser, ikyav i mbatyomov ne yange i taver jighjigh u nan u Abel la.

Sha ayange a Abel lu uma la cii, a nenge er ucerubi mbara lu civir Yehova sha mimi shi ungwan imo na kpaa yô

18. Ka akaa a maan jighjigh wase a nyi se lu a mi nyian kpishi?

18 Abel hen kwagh u Yehova ken akaa a Yehova a gbe la, shi gbidyen kwar sha uityendezwa mba Yehova shi nengen ikyav i dedoo i mbatyomov mba civir Yehova mbara, nahan jighjigh na u nan seer taver a taver. Kwagh ne tese wang ér se fatyô u henen kwagh ken ikyav i Abel la. Ikyav na la ia fatyô u taver se ishima, hemban je yô agumaior, sha ci u i̱ tese ér vea fatyô u nan Yehova jighjigh, aluer ior mba hen tsombor ve ka mbacivir Yehova ga je kpaa. Se mba a akaa nyian kpishi a wasen se u maan jighjigh wase u nan; se mba a Bibilo shi se  mba nengen a akaa a Yehova a gbe kpishi la man ikyav i dedoo i ior mbananjighjigh kpishi ve ver la.

Er i Hii ve Nagh Ku Abel Kura Hemba Doon Yô

19. Shighe yange karen yô, Abel mase kaven kwagh u mimi u nyi?

19 Jighjigh u Abel na Yehova la yange ngur taver yô, a ker gbenda u eren kwagh u tesen ér un na Yehova jighjigh. Kpa, ka di nyi je orumace u kaka nahan, nana na Yehova u a gbe sha man tar laa? Kwagh ne tese ér, Aôndo yange soo ma iyua shin ma iwasen hen uumace ga. Shighe kar yô, Abel mase kaven kwagh u mimi ne, ér: Aluer un na Yehova nagh sha kwagh u hemban doon cii, shi awashima na ka u dedoo yô, a doo Yehova, Ter na u sha, u lun a dooshima la kpen kpen.

Abel yange na Aôndo nagh sha jighjigh; Kain yô, er nahan ga

20, 21. Ka nyi Kain man Abel yange ve na Yehova nagh a mi, man Yehova er nena?

20 Abel kôr iyôngo igen ken ikyumile na la za na nagh a mi. Yange tsua ilev mbi tsutswav mbi hemban doon la wua mbi, dugh aci a hemban doon la na Aôndo nagh a mi. Kain kpa soo ér Yehova a lumun un, a̱ ver un doo doo, nahan a tôô iyiav mbi ken sule na a za na Aôndo nagh a mi. Kpa awashima na lu u dedoo er Abel nahan ga. A tese awashima na ne ken igbar, zum u ve cii ve va sha ishigh ki Yehova u va nan un iniav vev la.

21 Alaghga tsô ônov mba Adam mban ta atse shi keer usu u nan Aôndo nagh hen ijiir i ucerubi mba ve eren Yehova tom shin tar hen shighe la, vea nenge a ve yô. Yehova yange er nena? Bibilo kaa a vese ér: “TER lumun Abel kua nagh nagh.” (Gen. 4:4) Kpa Bibilo pase se kwagh u Yehova er sha u tesen ér un lumun Abel kua nagh nagh kura ga.

22, 23. Ka nyi yange i na ve Yehova lumun nagh ku Abelee?

22 Yehova lumun Abel sha ci u nyi? Yange lumun un sha ci u nagh nagh kuraa? Abel na nagh sha iyôngo i uma, sôngo i̱ haa awambe a i̱ inya man ka ken awambe uma a lu ye. Abel yange fa er nagh kura ku lu nagh ku injaa kpishi yôô? Abel kpen anyom nga kar uderi imôngo yô, Aôndo kaa ér i na nagh sha iyôngo i i lu a ihyogholough iyol ga yô. Nagh kura tile sha ityough ki nagh ku Wan na u vough, u lu u a va haa awambe na inya la, ka “Waniyôngo u Aôndo” je la. (Yoh. 1:29; Eks. 12:5-7) Nahan cii kpa, adooga Abel yange fa kwagh u nagh kun kua mbigenev mbi i va na Aôndo ken hemen la vighe vighe ga.

23 Kpa kwagh u se fe yô ka un ne: Abel yange na Yehova nagh sha kwagh u hemban doon cii, u lu a mi yô. Yehova lumun nagh ku Abel kura tseegh ga, kpa lumun Abel iyol na kpaa. Abel yange na nagh sha ci u Yehova doo un ishima, shi na jighjigh a ishima i môm, nahan doo Yehova a na.

24. (a) Se fatyô u kaan ser nagh ku Kain kura yange ku lu ku bov ga sha ci u nyi? (b) Kain yange er kwagh er ior kpishi ve eren nyian nahan nena?

 24 Kpa Kain yô, kwagh na lu nahan ga. “Kain man nagh nagh yô, [Yehova] rumun ga.” (Gen. 4:5) Lu kwagh u Kain na nagh a mi la lu u bo ga, sha ci Tindi u Aôndo yange va na Mbaiserael la kpa na ian ér i naan nagh sha iyiav mbi ken sule kpaa. (Lev. 6:14, 15) Nahan kpa, Bibilo ôr kwagh u Kain ér “aeren a na lu a bo.” (Ôr 1 Yohane 3:12.) Alaghga tsô Kain yange hen ér una er kwagh sha ikparashe, i̱ lu inja er un ngu civir Yehova sha mimi nahan, man ka kwagh u ior kpishi ve eren nyian je la. Kpa fese je aeren a na tese wang ér lu or u nan Yehova jighjigh sha mimi ga, shi Yehova doo un ishima sha mimi kpaa ga.

25, 26. Yehova yange ta Kain icin ér nyi, kpa Kain er nena?

25 Zum u Kain nenge ér Yehova lumun un ga yô, a nôngo ér una dondo ikyav i Abel la kpa? Ei. Ishima vihi un a anngô na kpishi, nahan a kôr un ihyom. Yehova yange fa kwagh u lu Kain ken ishima yô, nahan wa un kwagh kundu kundu. A ta Kain icin ér ishimavihin na la ia na una er isholibo i vesen. A kaa a na ér, aluer á er sha mi yô, una ‘saan ishigh sha.’—Gen. 4:6, 7.

26 Kpa Kain wa icintan i Aôndo la ikyo ga. Nahan a kaa a anngô na u na un jighjigh la ér vea za ken toho imôngo. Er ve lu ken toho la, Kain ta num sha Abel wua un. (Gen. 4:8) Sha nahan yô, lu Abel lu or u hiihii, u i hii tôvon un a ican shi i wua un sha ci u kwaghaôndo ye. Abel kpe, kpa Yehova hungur un ga.

27. (a) Er nan se lu a vangertiôr ser a va nder Abel shin mbakpeneve? (b) Er nan se ne jighjigh ser iyange igen se nenge a Abelee?

27 Yange gba kpee u Yehova Aôndo una or iyev sha ku u Abel ne, nahan lu inja er awambe a Abel lu genger imo hen inya, yilan Aôndo nahan. Aôndo ôr ijir sha kwagh ne, tsaha iferor Kain sha isholibo na ne. (Gen. 4:9-12) Kwagh u vesen yô, jighjigh u Abel u i er kwagh na ken Bibilo la ngu ôron kwagh a vese nyian. Abel tsa sha won kuma er ior mba sha ayange na la tsaan nahan ga, alaghga tsa kuma anyom deri môm tseegh. Nahan kpa, Abel yange er akaa a doon Yehova sha ayange a uma na la. Er a kpe nahan kpa, a fa er Yehova, Ter na u sha la, soo un shi lumun un kpaa yô. (Heb. 11:4) Nahan se mba a vangertiôr ser, Yehova ngu umbur un, una va nder un shin ku, una lu uma ken paradiso shin tar. (Yoh. 5:28, 29) U va lu vea na imôngo ken paradiso kpa? Aluer u kange ishima u ungwan kwagh u Abel a lu ôron a vese la, shi u ngu dondon jighjigh na u nan la yô, u fatyô u va lun vea na imôngo ken Paradiso.

^ par. 5 Ishember i “hii sha igbetar . . . je” la ngi ôron kwagh u ônov mba uumace hii maren la. Nahan kpa, er nan ve lu Abel Yesu kaa ér yange lu uma “hii sha igbetar . . . je,” lu Kain u lu waniunda la ga? Lu sha ci u aeren a Kain cii tese ér, yange hemba Yehova Aôndo ato sha apera. Nahan a̱ shi nan kpa, Kain una lu a kwar ken mnder u shin ku man myom ga, vough er ter na Adam kua ngô na Ifa nahan.