Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Bibilo Tese Se Nyi?

 ITYOUGH PUETAANKARUNYIIN

Za Hemen u Lun Ijende i Yehova

Za Hemen u Lun Ijende i Yehova

1, 2. Ka han se zua a ijiir i yeren nyiana?

TÔÔ wer u ngu yemen mape angahar maa ura hii u gban. U nenge kwavaôndo ngu ilen seer a seer, maa ura va hii u nyiar shi kumen. Ica gbe ga yô, ura haa. U gba keren ijiir i yeren. Maa u va zua a ijiir i dedoo i yeren ura. Kwagh ne doo u je zua ga!

2 Nyian ne, se mba ken mlu u a ze kwagh môm a u i ter sha heen ne yô. Mlu u tar ne ngu vihin gban a gba kera. Alaghga u pine wer, ‘Ka han me zua a ijiir i yerene?’ Orpasalmi ugen yange nger ér: “Me kaa a TER mer: U ngu ijiir yam i yeren man iyouutya yam, Aôndo wam u m suur sha a We ne.” (Pasalmi 91:2) Sha kpôô yô, Yehova una fatyô u nan se mpeveryol sha mbamzeyol asev hegen, shi a na se ishimaverenkeghen i doon tsung sha kwagh u ken hemen kpaa.

3. Se er nan ve Yehova una lu ijiir yase i yerene?

3 Yehova una fatyô u kuran se nena? Una wase se u nôngon a nyityô zayol u se lu a mi cii, shi ngu a tahav hemba hanma or u nan keren ér nana bula se cii. Aluer kwaghbo er se hegen je kpa, se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova una va sôr zayol la ken hemen. Gba u se za hemen u lun ijende i Yehova sha er una wase se ken ashighe a ican yô. Bibilo taver se ishima ér: “Luun nen ken dooshima u Aôndo.” (Yuda 21) Kpa se er kwagh ne nena?

 KWAGH U SE ER SHA DOOSHIMA U YEHOVA A TESE SE LA YÔ

4, 5. Yehova tese se dooshima na nena?

4 Saa se fa ser se doo Yehova ishima kpishi ve, se za hemen u lun ijende na ye. Hen sha akaa kpishi a Yehova a er sha ci wou la. A na se tar u doon ashe kua ikyon man annyamev atô kposo kposo. Shi a na se kwaghyan u doon man mngerem ma dedoo. Yehova pase se iti na man aeren na a kpilighyol la ken Bibilo. Kwagh u hemban cii je yô, a tese se dooshima sha u tindin Yesu, u a lu wan na u môm môm la shin tar ér a va kpe sha u paan se. (Yohane 3:16) Kwagh ne na yô, se mba a ishimaverenkeghen i doon tsung i sha kwagh u mlu wase u ken hemen.

5 Yehova ver Tartor u Mesiya, ka gomoti u sha u ica a gba ga tsô una bee a ican i uumace cii kera yô. Tartor la ua gema tar cii ua hingir paradiso ape ior cii vea lu ken bem man msaanyol gbem sha won yô. (Pasalmi 37:29) Yehova tese se er se er kwagh u hemban doon ken uma wase hegen yô; ngun kpa ka gbenda ugen u a tese se dooshima na yô. Shi a kaa a vese ér se eren msen hen a na, shi ngu a kegh iyol u ungwan mbamsen asev hanma shighe cii. Yehova tese hanma wase dooshima na wang.

6. Er Yehova a tese u dooshima yô, doo u u er nena?

6 Er Yehova a tese u dooshima yô, doo u u er nena? Tese un wer u wuese hanma kwagh u a er sha ci wou cii. Kwagh er vihi yô, ior kpishi nyian mba wuese kwagh ga. Kape shighe u Yesu lu shin tar la kpa, ior kpishi wuese kwagh ga je la. Sha shighe ugen la, Yesu bee mbaamandev pue imande, kpa lu orimande môm tseegh sugh un ye. (Luka 17:12-17) Se soo u lun er or u yange sugh Yesu la nahan. Se soo u sughun Yehova sha hanma kwagh u a er se cii.

7. Gba u Yehova una doo se ishima nena?

 7 Shi gba u se tese ser Yehova doo se ishima. Yesu yange kaa a mbahenen nav ér Yehova a doo ve ishima a ishima ve cii man a uma ve cii man a mfe ve cii. (Ôr Mateu 22:37.) Inja i kwagh ne ér nyi?

8, 9. Se tese Yehova ser a doo se ishima nena?

8 Aluer se kaa ser Yehova doo se ishima tsô maa tese ér a doo se ishima mimii? Ei. Aluer Yehova doo se ishima a ishima yase cii man a uma wase cii man a mfe wase cii yô, se tese un dooshima ne sha aeren ase. (Mateu 7:16-20) Bibilo tese wang ér aluer Aôndo doo se ishima yô, se kuran atindi a na. Kwagh la taver u erene? Ei, sha ci u ‘atindi a Yehova yuhwa ga.’—Ôr 1 Yohane 5:3.

9 Ka sea ungwan imo i Yehova yô, i saan se iyol shi se lu bem bem. (Yesaia 48:17, 18) Kpa ka nyi ia wase se ve se za hemen u lun ijende i Yehova? De se nenge ase.

ZA HEMEN U KPOROM HEN YEHOVA

10. Er nan i gbe u u za hemen u henen kwagh u Yehova?

10 U er nan ve u hingir ijende i Yehova? Er u lu henen Bibilo ne, u seer fan kwagh u Yehova shi u kôr ijende vea na kpaa. Ijende ne ngi er usu u u soo wer u za hemen u yeghen her nahan. Er ka i gba u u wa ikyon ken atse ve usu ua za hemen u yeghen her nahan, kape i gbe u u za hemen u henen kwagh u Yehova sha er ijende you vea na ia taver her je la.—Anzaakaa 2:1-5.

Ijende you vea Yehova ngi er usu u ka u kenden wer u de pirin ga la nahan

11. Atesen a Bibilo aa bende a we nena?

11 Aluer u za hemen u henen Bibilo yô, u fa akaa a kôron we ken ishima tsung. Nenge er yange Yesu lu tan mbahenen nav mbagenev uhar iwanger sha kwaghôron u profeti ugen ken Bibilo ve, lu ve ken ishima yô. Ve kaa ér: “Asema lu yeghen se a yegh zum u A lu ôron  kwagh a vese sha gbenda, pasen se icighanruamabera la gaa?”—Luka 24:32.

12, 13. (a) Er Yehova a doo se ishima nahan kpa, se wa ikyo ga yô ka nyi ia eree? (b) Se er nan ve Yehova una za hemen u doon se ishima?

12 Er mbahenen mbara yange ve kav Ruamabera ve kwagh u ve hen la kôr ve ken ishima tsung nahan, kape we kpa alaghga shighe u yange u hii u kaven kwagh u i nger ken Bibilo la ve, lu sagher we iyol je la. Kwagh ne wase u u fan Yehova shi soon un, shi u soo wer dooshima ne a ndôhôr ga.—Mateu 24:12.

13 Ka wea hingir ijende i Aôndo yô, i gba u u nôngo kwagh kpoghuloo sha er ijende ne ia za hemen u taver yô. Gba u u za hemen u henen kwagh na man u Yesu shi gbidyen kwar sha mi shi eren kwagh u u lu henen la. (Yohane 17:3) Shighe u u er Bibilo shin u tim ker yô, pine iyol you wer: ‘Kwagh ne tesem nyi sha kwagh u Yehova  Aôndo? Gba u una doom ishima a ishima yam cii man a uma wam cii sha ci u nyi?’—1 Timoteu 4:15.

14. Msen una na Yehova a za hemen u doon se ishima nena?

14 Ka wea lu a ijende i dedoo yô, ne lamen hanma shighe cii, nahan kwagh ne a na ijende yen i taver. Kape ka sea lamen a Yehova hanma shighe ken msen ve a seer doon se ishima je la. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:17.) Msen ka iyua i doon tsung i Ter wase u sha a ne se yô. Doo u se pasen un ishima yase ken msen hanma shighe cii. (Pasalmi 62:8) Gba u se kimbir mbamsen ken ityou ga, kpa gba u se pasen un ishima yase sha mimi. Mimi je, aluer se za hemen u henen Bibilo yô, Yehova una za hemen u doon se ishima tsung.

ÔRON IOR KWAGH U YEHOVA

15, 16. U nenge tom u pasen kwagh la nena?

15 Aluer se soo ser se za hemen u lun ijende i Yehova yô, a gba u se ôron mbagenev akaa a se ne jighjigh a mi la. Ka ian i civirigh kpishi u lamen a mbagenev sha kwagh u Yehova. (Luka 1:74) Man ka tom u Yesu a ne Mbakristu mba mimi cii yô. Gba u hanmô wase nana pase loho u dedoo u Tartor u Aôndo ne. U hii u eren kwagh ne vee?—Mateu 24:14; 28:19, 20.

16 Apostoli Paulu yange nenge tom u pasen kwagh ne ér ka tom u doon tsung; a yila u ér “kwagh u injaa.” (2 Mbakorinte 4:7) U ôron mbagenev kwagh u Yehova man awashima na la ka tom u vesen u i gbe u u er yô. Ka gbenda u civir Yehova, man tom u u lu eren un la gba un kwagh. (Mbaheberu 6:10) Kwaghpasen una fatyô u wasen we man mba u lu pasen ve kwagh la cii, sha ci u kwagh ne una na yô we kua mbagenev ne kporom ikyua a Yehova shi ne va zua a uma u tsôron kpaa. (Ôr  1 Mbakorinte 15:58.) Ma tom ugen ngu u ua fatyô u nan we msaanyol hemban u ngunu?

17. Er nan i gbe u a pase kwagh torough torougho?

17 Tom u pasen kwagh la ngu torough torough hegen. Bibilo kaa ér se “yôô kwaghôron . . . , a lu sha ian i doon, shin a lu sha ian i doon ga kpaa.” (2 Timoteu 4:2) Gba u ior vea ungwa loho u Tartor u Aôndo. Bibilo kaa ér: “Iyange i vesen i TER mgbôghom, ngi van fefa je.” Mkur “una bunde ga” shi una ngôôr kpaa ga. (Sefania 1:14; Habaku 2:3) Sha kpôô yô, ica a kera gba ga je tsô Yehova una tim botar u Satan ne kera. Kpa cii man shighe la yô, gba u a ta ior icin sha er vea tsua u civir Yehova yô.

18. Gba u se civir Yehova vea Mbakristu mba mimi imôngo sha ci u nyi?

18 Yehova soo ér se civir un vea Mbakristu mba mimi imôngo. Bibilo kaa ér: “Sé wa nen ayol a ase ikyo, sé taver nen ayol a ase asema u lun a dooshima man aeren a dedoo. Se̱ de bundu nen mbamkohol asev mba aduaav er mbagenev ve eren nahan la ga, kpa sé taver nen asema ayol a ase, i̱ seer eren nahan er ne nenge iyange la i lu mgbôghom yô.” (Mbaheberu 10:24, 25) Gba u se nôngo sha afatyô wase cii se zaan hanma mkombo. Mbamkombo mbara ka ve wase se u taver ayol a ase asema.

19. Ka nyi ia na ve anmgbianev mba ken tiônnongo vea doo u ishima?

19 Aluer u ngu zan mbamkombo yô, u zua a azende a dedoo a aa wase u u civir Yehova yô. U zua a anmgbianev mba nomso man mba kasev kposo kposo, mba ve lu nôngon tsung ér vea civir Yehova er we nahan yô. Shi ve kpa ve yina shi mba nenge gbeev er we nahan. Aluer ve er u kwaghbo yô, kegh iyol u den ve kwaghbo. (Ôr Mbakolose 3:13.) Hanma shighe yô, hemban veren ishima sha aeren a dedoo a anmgbianev ou mba nomso man mba kasev  mba ken tiônnongo la, nahan kwagh ne una na vea doo u ishima shi u hemba kporom ikyua a Yehova.

UMA U A LU UMA JIM LA

20, 21. Ka nyi i lu “uma u a lu uma jim” laa?

20 Yehova soo ér i saan azende a na cii iyol tsung. Bibilo tese se ér mlu wase u ken hemen la una va kaha kposo a u nyian ne.

Yehova soo ér we u zua a “uma u a lu uma jim la.” U fatyô u va zuan a mi kpa?

21 Ken hemen yô, se va kera tsaan anyom 70 shin 80 tseegh ga, kpa se lu uma gbem sha won. Se va zua a “uma u tsôron,” se lu gbong gbong, shi se lu ken bem man msaanyol ken paradiso u doonashe. Bibilo yila mlu ne ér ka “uma u a lu uma jim la.” Yehova tôndo zwa u nan se uma u a lu uma jim la, kpa saa se nôngo sha afatyô wase cii ve se “kôr ave” sha uma shon ye.—1 Timoteu 6:12, 19.

22. (a) Se er nan ve se “kôr ave sha uma u a lu uma jim” laa? (b) Sha iniôngon yase tseegh yô, se fatyô u zuan a uma u tsôron ga sha ci u nyi?

22 Se er nan ve se “kôr ave sha uma u a lu uma jim” laa? Saa se eren “akaa a dedoo.” (1 Timoteu 6:18) Kwagh ne tese ér gba u se eren akaa a se hen ken Bibilo la. Nahan cii kpa, se fatyô u zuan a uma u a lu uma jim la sha iniôngon yase ga. Se tseegh yô, se fatyô u zuan a uma u tsôron ga. Ka iyua i Yehova a ne mba ve civir un sha mimi sha u tesen ve “mlumun u sha mhôôn” na yô. (Mbaromanu 5:15) Mimi je, Ter wase u sha la soo u nan mba ve civir un sha mimi la iyua ne.

23. Gba u u tsua u eren akaa a vough hegen sha ci u nyi?

23 Pine iyol you wer, ‘M ngu civir Aôndo sha gbenda u a soo la kpa?’ Aluer u nenge wer gba u u sôr uma wou yô, sôr un hegen je. Ka sea suur sha Yehova shi sea nôngo tsung sea ungwan imo na yô, a lu ijiir yase i yeren. Una kura mbacivir un sha mimi ken ayange a  masetyô a botar u Satan ne. Nahan Yehova una nyôr a vese ken Paradiso se lu ker gbem sha won, vough er yange tôndo zwa nahan. Mimi je aluer u ngu eren akaa a vough yô, u va zua a uma u a lu uma jim la!