Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH I MÔM

Ka An Nan Lu Aôndo?

Ka An Nan Lu Aôndo?

1, 2. Ka mbampin mba nyi ior ve hembe pinenee?

MBAYEV mba kiriki ka ve pine mbampin kpishi. Ashighe kpishi ka wea ta ve iwanger je kpa shi ve pine ér, ‘Hii nan ve kwagh a lu nahana?’ Ka wea nôngo wea na ve mlumun kpa shi ve pine ér, ‘Kpa er nan ve i lu nahana?’

2 Sea lu mbaganden shin mbayev kpa, se cii se mba pinen mbampin. Ashighe agen ka se pine mbampin sha ma kwagh u se soo u yan shin u se soo u huan shin u se soo u yamen yô. Shin alaghga se lu a mbampin mba hange hange sha kwagh u uma wase man kwagh u ken hemen. Kpa ka sea zuan a mbamlumun mba kuman se ga yô, ashighe agen se de u keren mbamlumun kuaa je.

3. Er nan ve ior kpishi ka ve hen ér vea fatyô u zuan a mbamlumun sha mbampin vev mba hange hange la ga?

3 Bibilo ngi a mbamlumun sha mbampin mba hange hange mba se pinen la je he? Mbagenev ka ve hen ér Bibilo ngi a mbamlumun, kpa ve nenge ér Bibilo taver gande u kaven. Mbagenev di hen ér ka mbahemenev mba kwaghaôndo amba er upastô man ufada nahan tseegh ve fe mbamlumun mbara ye. Mbagenev di yô, u kaan ér ve fa mbamlumun sha mbampin mban ga la kpa kunya ka u kôr ve kpishi. We di ye?

4, 5. Ka mbampin mba hange hange mba nyi u lu a mini? Doo u u za hemen u keren mbamlumun sha ci u nyi?

4 Alaghga a sar u u zuan a mbamlumun sha mbampin er mban nahan: Ityôkyaa i m lu uma jim yô ka nyi? Zum u me kpe kera yô, me yem hana? Aôndo ngu nena jimi? Yesu, Ortesen u a ze iti tsung la yange kaa ér: “Sôn nen,  á na ne; ker nen, né zua a mi; mande nen uwegh sha katsor á bugh ne.” (Mateu 7:7) De gbe uwer u keren mbamlumun sha mbampin mban ga zan zan u kar zuan a mbamlumun mba kuman we.

5 Aluer u “ker” mbamlumun sha mbampin mban u gba uwer ga yô, u zua a ve ken Bibilo. (Anzaakaa 2:1-5) Mbamlumun mban taver u kaven ga. Aluer u hen Bibilo yô, a saan we iyol hegen shi u lu a ishimaverenkeghen i va zuan a akaa a doon tsung. De se time ase sha mpin u a hembe zan ior kpishi iyol ne.

AÔNDO WA SE IKYO, SHIN EREN SE ICANA?

6. Er nan ve ior kpishi ka ve hen ér Aôndo wa ikyo sha ican i ve lu yan la ga?

6 Ior kpishi hen ér Aôndo wa se ikyo ga. Ve nenge ér Aôndo una we se ikyo yô, tar ma u vihi nahan ga. Ityav mbi hanma ijiir cii, kua ihyom i kôron man ican i yan. Ior mba gban angev, yan ican shi kpen. Mbagenev ka ve pine ér, ‘Aluer Aôndo wa se ikyo yô, er nan ve a been se ican ga?’

7. (a) Mbahemenev mba kwaghaôndo mba tesen ér Aôndo eren ior ican nena? (b) Se fatyô u nan jighjigh ser Aôndo ngu a ibo sha akaabo a a eren se la ga sha ci u nyi?

7 Ashighe agen mbahemenev mba kwaghaôndo ka ve na ior ve hen ér ka Aôndo a eren se ican ye. Kwagh u vihin tsung ka una er yô, ve kaa ér ka kwagh u Aôndo a soo yô. Ka ve kaa ér ka un a soo ér kwagh a er nahan ye. Ka vea ôron nahan yô, i lu Aôndo je ve naan un ibo ye. Kpa Bibilo tese ér ka hen Aôndo kwaghbo a dugh ga. Yakobu 1:13 kaa a vese ér Aôndo meen ma or sha u eren nan iferkwagh ga. Ivur Bibilo shon shi kaa ér: “Aluer á va mee ma or yô, nana̱ de kera kaan er ka Aôndo A meem ga, gadia á fatyô u meen Aôndo sha kwagh u ifer ga, man Un yô meen ma  or ga.” Kwagh ne tese ér shin er Aôndo a lu a kar a aferakaa kera ga nahan kpa, mayange ka un a ne ve aferakaa a lu eren ga. (Ôr Yobu 34:10-12.) De se tese ikyav.

8, 9. Aluer se na Aôndo ibo sha mbamzeyol asev yô, a lu shami ga sha ci u nyi? Tese ikyav.

8 Hen sha kwagh u gumor ugen u lu hen ya vea mbamaren nav yô. Ter na soo un kpishi shi tese un u tsuan akaa a a hembe lun a inja ken uma yô. Kpa gumor la va hemba ter na ato shi undu ya. Dugh hen ya sha yô, a gba za eren akaabo, maa a nyôr ken zayol. Nahan u na ter na la ibo sha ci u a de ér a undu ya yumu? Mayange ga! (Luka 15:11-13) Aôndo yange er kwagh vough er ter la nahan. Yange kighir uumace shin yange ve zum u ve soo u hemban un ato la ga. Nahan aluer kwagh er se u vihin kpa, doo u se umbur ser ka Aôndo a ne ve kwagh la a er se ga. Aluer se na Aôndo ibo yô, a lu shami ga.

9 Ityôkyaa injaa ngi i i ne ve Aôndo a lu a yange akaabo a a lu eren ne ga yô. U va hen kwagh u Bibilo i er sha kwagh ne la ken ityough ki sha 11 la. Kpa fa wer se doo Aôndo ishima shi gba u mayange se na un ibo sha mbamzeyol asev ga. Jighilii yô, ka Un tswen una fatyô u been mbamzeyol asev cii ye.—Yesaia 33:2.

10. Er nan ve se ne jighjigh ser Aôndo ngu va sôron akaa a mbaaferev ve vihi la cica ciili?

10 Aôndo ka icighan je. (Yesaia 6:3) Hanma kwagh u a eren cii ka u wang man u dedoo. Nahan se fatyô u nan un jighjigh. Kpa uumace yô mba nahan ga. Ashighe agen ka ve er akaa shami ga. Tor u nan hembe veren ishima u eren akaa sha mimi je kpa, nan ngu a tahav mbu sôron akaa a mbaaferev ve vihi la cica cii ga. Or môm ngu a tahav er Aôndo nahan ga. Aôndo una fatyô u sôron akaa a mbaaferev ve vihi la, shi ngu va eren  nahan kpaa. Una kar a ifer kera, ia kera lu ga gbem sha won.—Ôr Pasalmi 37:9-11.

AÔNDO KA UNA NENGE IOR VEA YAAN ICAN NAHAN, I LU UN NENA?

11. Aôndo ka una nenge wea yaan ican nahan, i lu un ken ishima nena?

11 Aôndo ka una nenge kwagh u a lu eren shin tar, kua akaa a u lu tagher a mi la nahan, i lu un nena? Bibilo tese ér ‘kwagh u mimi doon Aôndo ishima.’ (Pasalmi 37:28) Nahan a soo kwagh u a lu u shami la, shi ishima ka i za un iyol sha kwagh u a lu u shami ga la kpaa. Ior ka vea yaan ican yô i vihi un. Bibilo kaa ér shighe u Aôndo nenge kwaghbo ngee shin tar yô, “vihi Un ken ishima.” (Genese 6:5, 6) Nyian kpa Aôndo gema kposo ga. (Malaki 3:6) Bibilo kaa ér kwagh wou gba Aôndo ishima sha mimi.—Ôr 1 Peteru 5:7.

Bibilo tese ér Yehova ka Or u a gbe sha man tar, u a lu a dooshima yô

12, 13. (a) Er nan ve ior ve doo se ishima shi se we ve ikyo, man ka sea nenge ican i ior ve lu yan ken tar ne la nahan, i lu se nena? (b) Se fatyô u nan jighjigh ser Aôndo una kar a hanma ican man iferkwagh sha tar kera sha ci u nyi?

12 Bibilo shi kaa ér Aôndo er se sha ibeen na. (Genese 1:26) Inja na yô, Aôndo gba se, se mba a aeren a dedoo a un kpa a lu a mi la. Nahan aluer ishima vihi u ker sha atsan a u nenge ior ve lu yan la yô, fa wer ishima hemba vihin Aôndo ker cii! Er nan ve se fe nahana?

13 Bibilo tese se ér “Aôndo ka dooshima.” (1 Yohane 4:8) Akaa a Aôndo a eren cii ka i lu dooshima a mgbegha un ve a er a ye. Sha nahan yô, ior doo se ishima sha ci u Aôndo kpa ior doo un ishima. Hen ase sha kwagh ne: Aluer u ngu a tahav nahan, u kar a ican i yan man iferkwagh cii sha tar kera gaa? U kar a mi kera yum; sha ci u ior doo u ishima. Aôndo di ye? Aôndo ngu a tahav, shi er  se doo un ishima yô, una kar a ican man iferkwagh kera cica cii. U fatyô u nan jighjigh wer uityendezwa mba Aôndo a er i nger ken mhii u takerada ne cii vea kure sha mi kpee a bunde ga! Kpa cii man u na uityendezwa mban jighjigh yô, saa u seer fan kwagh u Aôndo.

AÔNDO SOO ÉR WE U̱ FA UN

Ka wea soo u yan ijende a or yô, ka u hii ôron nan iti you. Aôndo pase se iti na ken Bibilo

14. Iti i Aôndo ér ana, man er nan ve se fe ser gba u se yilan un sha iti laa?

14 Ka wea soo u yan ijende a or nahan, ka nyi ka u hii ôron nana? Ka u hii ôron nan iti you. Aôndo yô ngu a iti je kpa? Ukwaghaôndo kpishi ka ve kaa ér iti na ér “Aôndo,” shin “Ter.” Kpa ati ne cii ka di atiatom tsô, er “tor” man “pesiden” kpa i lu atiatom nahan. Aôndo kaa a vese ér iti na kpôô kpôô ér Yehova. Ekesodu 6:3 kaa ér: “M ande hen Aberaham man Isaka man Yakob, Mo Aôndo Uhembanagee, kpa iti Yam i TER (ka Yehova je la) ne yô, ve fa ga.” Mbangeren Bibilo nger iti i Aôndo ken Bibilo kwa dubu imôngo je. Yehova soo ér we u fa iti na shi u yilan sha i kpaa. Ngu pasen we iti na sha er u hingir ijende na yô.

15. Inja i iti i Yehova la ér nyi?

15 Iti i Aôndo i i yer ér Yehova la ngi a inja kpishi. Inja i iti i Yehova la ér, Aôndo una  fatyô u kuren nyityô ityendezwa i̱ a er cii, shi kuren awashima na kpaa. Kwagh môm u yangen un kpa ngu ga. Ka Yehova tseegh a kom u yan iti ne ye. *

16, 17. Inja i asember ne ér nyi: (a) “Uhembanagee”? (b) “Tor u akuraior cii”? (c) “Or u gban akaa cii”?

16 Pasalmi 83:18 ôr kwagh u Yehova ér: Ka ‘we tseegh u lu Uhembansha’ ye. Shi Mpase 15:3 kaa ér: “We Ter,  Aôndo, Uhembanagee, ityom You i vese, i kpiligh iyol kpaa. Igbenda You ka jighjigh man shi mimi kpaa, We, Tor u akuraior cii.” Ititom i “Uhembanagee” la ngi tesen ér nyi? Ititom i “Uhembanagee” la tese ér ka Yehova tswen a hembe agee sha won cii ye. Man ititom i “Tor u akuraior cii” la tese ér Yehova ka Tor u tsôron, inja na yô, er yange lu je tsô ngu. Pasalmi 90:2 pase ér Yehova ngu, hii sha uicôronmbaashighev je zan zan gbem sha won. Kwagh la kpiligh we iyol gaa?

17 Ka Yehova tswen a gbe akaa cii ye. Mpase 4:11 kaa ér: “We, Ter Aôndo wase, U kuma u ngohol iengem man icivir man agee gadia U gba akaa cii man ka sha ishima You kpaa a lu, shi i gbe a kpaa ye.” Ka Yehova a gbe akaa a u fe cii ye. Hii sha mbatyomov mba shaav man asan zan zan kua atam a ikyon man ishu i shin tyeku cii

 U FATYÔ U YAN IJENDE VEA AÔNDO?

18. Alaghga mbagenev vea hen ér mayange je vea fatyô u yan ijende vea Aôndo ga sha ci u nyi? Kpa Bibilo ôr nyi sha kwagh ne?

18 Ior mbagenev ka vea ôr kwagh u aeren a Yehova a doon tsung la yô, i cier ve iyol ve henen ér, ‘Aôndo ngu a tahav shi ka Orcivirigh u tan ihindi iyol, shi ngu ica kpishi nahan, mo m ngu nyi je ve una wa ikyo sha kwagh wama?’ Kpa Aôndo soo ér se hen kwagh na nahanaa? Mayange ga. Yehova soo u lun ikyua a vese. Bibilo kaa ér Aôndo ngu “ica a hanmô wase ga.” (Aerenakaa 17:27) Aôndo soo ér we u kporom ikyua a na, shi a tôndo zwa ér ‘Una kporom her a we.’—Yakobu 4:8.

19. (a) U er nan ve u ya ijende vea Aôndo? (b) Ka ieren i Yehova i han i hembe doon we?

19 U er nan ve u ya ijende vea Aôndo? Yesu kaa ér: “Uma u tsôron yô, ka u ve̱ fa U, We Aôndo u mimi tswen, man shi Un u U tindi la, ka Yesu Kristu.” (Yohane 17:3) Za hemen u henen Bibilo tsô u fa Yehova man Yesu. Nahan u fatyô u va zuan a uma u tsôron. U tesen ikyav yô, se vande henen se fa ser “Aôndo ka dooshima.” (1 Yohane 4:16) Kpa ka cii la ga, ngu a aeren a doon agen kpishi. Bibilo kaa a vese ér Yehova ka Aôndo u lun a “mhôônom ma zungwen kua mlumun u sha mhôôn, u wan ishima man u lun a erdoo man mimi wuee je.” (Ekesodu 34:6) Yehova “doo” shi ka a “kegh iyol u den kwaghbo.” (Pasalmi 86:5) Aôndo eren kwagh sha mimi shi we ishima. (2 Peteru 3:9; Mpase 15:4) Aluer u ngu ôron kwagh na ken Bibilo yô, u seer fan kwagh u aeren a na a dedoo la.

20-22. (a) Er u nengen a Aôndo ga nahan, u er nan ve u ya ijende a naa? (b) Aluer mbagenev soo ér we u de u henen Bibilo yô, doo u ú er nyi?

20 Er u nengen a Aôndo ga nahan kpa, u er nan ve u  ya ijende a naa? (Yohane 1:18; 4:24; 1 Timoteu 1:17) Ka wea ôr kwagh u Yehova ken Bibilo yô, u fa er a lu kpôô kpôô yô. (Pasalmi 27:4; Mbaromanu 1:20) Er u lu henen kwagh u Yehova seer la, una lu hemban doon we ishima, shi u nenge wer u ngu hemban lun ikyua a na cii.

Er Ter ka nan soo ônov mba nan nahan, Ter wase u sha la hemba soon se cii

21 U va mase fan er Yehova a lu Ter wase yô. (Mateu 6:9) A na se uma shi a soo ér i kpe se iyol tsung je. Ka kwagh u hanma ter u lun a dooshima cii nana soo sha ci u ônov mba nan je la. (Pasalmi 36:9) Sha kpôô yô, Bibilo tese ér u fatyô u yan ijende vea Yehova. (Yakobu 2:23) Nenge imba la sha wono. Yehova u a gbe sha man tar la soo ér we u ya ijende a na!

22 Alaghga ior mbagenev vea soo ér we u de u henen Bibilo. Alaghga ishima ia lu nyian ve ér we u va undu ve, u za nyôr kwaghaôndo ugen. Kpa mayange de deen wer ma or a yange u u yan ijende vea Yehova ga. Yehova ka or u i hembe doon u u ya ijende a na yô.

23, 24. (a) Doo u ú gba uwer u pinen mbampin ga sha ci u nyi? (b) Ka nyi se lu timen sha mi ken ityough ki dondon kin??

23 Er u lu henen Bibilo ne, akaa agen aa taver we u kaven. Kunya u de kôron we u pinen mbampin shin keren iwasen ga. Yesu yange kaa ér se̱ hide a iyol ijime, se̱ lu er mbayev nahan. (Mateu 18:2-4) Mbayev ka ve pine mbampin kpishi. Aôndo soo ér we u zua a mbamlumun sha mbampin ou. Nahan ver ishima hen Bibilo tsembelee sha er u fa er kwagh u ú lu henen ne i lu u mimi yô.—Ôr Aerenakaa 17:11.

24 Gbenda u hemban doon u henen kwagh u Yehova yô, ka u timen ken Bibilo. Ken ityough ki dondon kin, se fa er i hii ve Bibilo i lu kposo a ityakerada igen cii yô.

^ par. 15 Aluer Bibilo you ngi a iti i Yehova ker ga shin wea soo u seer fan inja i iti i Aôndo man er i yer i la yô, nenge Ngeren u Seer Tan Iwanger u sha 1, peeji 207.