Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

 ITYOUGH PUETARATAR

Civir Aôndo sha Mimi

Civir Aôndo sha Mimi

1, 2. Ka mpin u nyi i gbe u u pine iyol youwe, man gba hange hange u pine iyol you sha ci u nyi?

ER U lu henen Bibilo ne, kwagh ne wase u u fan er ior kpishi ve senge ér ve mba civir Aôndo kpa atesen a ve shin akaa a ve eren la cii Aôndo a lumun a mi ga yô. (2 Mbakorinte 6:17) Ka nahan ve Yehova a kaa ér se due ken “Zegebabilon” u a lu kwaghaôndo u aiegh la kera ye. (Mpase 18:2, 4) Gba u u er nena? Hanma wase nan ngu a ian i tsuan kwagh u nan soo yô, shi gba u se pine iyol yase ser, ‘M soo u civir Aôndo sha gbenda u a soo ér m civir un laa, shin m soo u civir un er m vanden civir un nahana?’

2 Wea hila due ken kwaghaôndo u aiegh kera shin wea de un yô, doo. Kpa alaghga ken atô u ishima you yô, u soo aeren man atesen a kwaghaôndo u aiegh agen her. De se time sha aeren man atesen la agen, nahan se nenge er i gbe hange hange u se nengen a, er Yehova kpa a nengen a la.

IEREN I CIVIR IEEV MAN UTER MBA TSEV

3. Ka nyi nahan ia na ve alaghga a taver mbagenev u civir Aôndo a ieev shio? (b) Bibilo ôr nyi sha kwagh u civir Aôndo a ieev laa?

3 Ior mbagenev civir Aôndo ken iwunaakombo shin a ieev hen uya vev anyom imôngo hegen. We kpa wea eren nahan yô, alaghga u nenge wer aluer or ngu civir Aôndo a ieev ga yô, nan er shami ga. Kpa umbur wer, ka Yehova a tesen se gbenda u se civir un ye. Shi Bibilo kaa a vese wang ér Yehova soo ér se civir un a ieev ga.​—Ôr Ekesodu 20:4, 5; Pasalmi 115:4-8; Yesaia 42:8; 1 Yohane 5:21.

4. (a) Er nan ve i gbe u se civir uter asev mba tsev ga? (b) Er nan ve Yehova yange kaa a ior nav ér ve de keren u lamen a mbakpenev ga?

 4 Alaghga ior mbagenev vea lu vihin shighe ve shi vea lu nôngon sha afatyô ve cii ér i̱ doo uter vev mba ve kpe la a ve. Alaghga vea lu civir ve je kpaa. Kpa i vande pasen se ken ijime ér, mbakpenev vea fatyô u wasen se shin bulan se ga. Mba uma mape môm môm ga. Jighilii yô, u keren wer u lam a ve la ka kwaghbo, sha ci u nyityôkwagh i u ongo man i lu inja er ka or wou u nan kpe la nan lu ôron cii yô, fa wer ka azôv a lu ôron kwagh la ye. Ka nahan ve Yehova yange kaa a Mbaiserael ér ve de keren u lamen a mbakpenev shin ve de nyer iyol ken akombo a civir shin azôv ga ye.—Duteronomi 18:10-12; nenge Ngeren u Seer Tan Iwanger u sha 26 man 31.

5. Ka nyi ia wase u u de u civir Aôndo a ieev shi u de u civir uter mba tseve?

5 Ka nyi ia wase u u de u civir Aôndo a ieev shin u de u civir uter mba tseve? Gba u u ôron Bibilo shi u henen sha gbenda u Aôndo a nengen ambaakaa ne la. Nengen a ér ka akaa a ‘hôngorough,’ shin a ndôhôr ishima. (Duteronomi 27:15) Eren msen ayange ayange, sônon Yehova wer a wase u u lu a mnenge na la, shi a wase u u civir un er a soo la. (Yesaia 55:9) U fatyô u lun a vangertiôr wer, Yehova una na u agee a geman hanma kwagh u a gbe a biishi a mcivir u aiegh cii, tan kera.

DOO U SE YAAN KIRIMISHII?

6. Er nan ve yange i tsua Disemba 25 ér i lu iyange i ember mar u Yesu?

6 Iniongo i Kirimishi ngi i môm ken uiniongo mba ior kpishi sha tar ve ember yô, shi ior kpishi hen ér ka iniongo i ember iyange i mar u Yesu. Kpa jighilii yô, Kirimishi gba zua vea mcivir u aiegh. Takerada ugen pase ér, Mbaroma  mbafanaôndoga yange ve ember mar u aôndo u iyange, ken uwer u Disemba ayange 25. Er mbahemenev mba ken côôci soo ér mbafanaôndoga kpishi ve hingir Mbakristu yô, ve gema ember iyange i mar i Yesu sha iyange i Disemba 25, shin er lu sha iyange ne i mar Yesu ga nahan kpaa. (Luka 2:8-12) Mbahenen mba Yesu yange ve yaan Kirimishi ga. Takerada ugen u pasen asember a ken Bibilo kaa ér, yange i mar Yesu anyom kar kuma er 200 nahan je kpa, “or môm fa shighe u i mar un jighilii ga, shi lu ior kpuaa tseegh kwagh gba ve u fan shighe u i mar un la jighilii ye.” (Takerada u i yer ér Sacred Origins of Profound Things la) Yesu yange hide yem sha anyom kar uderi imôngo cii ve i hii kwagh u iniongo i Kirimishi la ye.

7. Er nan ve Mbakristu mba mimi ve ye Kirimishi ga?

7 Ior kpishi fa er yange lu mbafanaôndoga hii kwagh u Kirimishi yô, shi ve fa akaa a ka i eren sha shighe u Kirimishi la kpaa, er uiniongo man u nan ior uiyua nahan. U tesen ikyav yô, yange i venda kwagh u Kirimishi ken tar u Ingila man ajiir agen ken tar u Amerika ér ka mbafanaôndoga yange ve hii kwagh u iniongo ne ye. Yange or a ember Kirimishi yô, i tsaha nan. Kpa shighe kar yô, ior hide hii u yan Kirimishi. Er nan ve Mbakristu mba mimi ve ye Kirimishi ga? Ka sha ci u ve soo ér vea eren hanma kwagh cii sha gbenda u a doo Aôndo a ve yô.

DOO U SE EREN INIONGO I EMBER IYANGE I I MAR SE LAA?

8, 9. Er nan ve Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la ember iyange i mar ga?

8 Iniongo igen i ior kpishi ve eren yô, ka iniongo i ember iyange i i mar ve la. Doo u Orkristu nana ember iyange i mar i nanaa? Uiniongo mba ember iyange i mar mba i ter ken Bibilo cii, lu ior mba civir Yehova ga er ye. (Genese  40:20; Marku 6:21) Yange i eren uiniongo mba ember iyange i mar sha u nan mbaaôndo mba mimi ga icivir. Ka nahan ve Mbakristu mba sha ayange a mbaapostoli la “nenge ér u ember iyange i mar la ka ieren i mbafanaôndoga” ye.—Takerada u i yer ér The World Book Encyclopedia la.

9 Mbaroma man Mbagrika mba sha ayange a tsuaa la yange ve na jighjigh ér hanma shighe u kwase yange nana maren yô, jijingi ugen a lu her, u yange i gba u una kura wan la ken ayange a uma u nan cii yô. Mbafanaôndoga mba sha shighe la eren iniongo i umbur mar ve sha ci u ve hen ér kwagh la una na yô, mbaaôndo vev vea kura or u i lu ember iyange i mar i nan la.

10. Gba u Mbakristu vea eren uiniongo mba ember iyange i mar ga sha ci u nyi?

10 U hen wer Yehova lumun a uiniongo mba ember mba ve dugh ken kwaghaôndo u aiegh laa? (Yesaia 65:11, 12) Ei, a lumun a ve ga. Ka nahan ve se ember iyange i mar shin se eren uiniongo mba ukwaghaôndo mba aiegh ve eren la ga ye.

KWAGH GBA SHA MHII U UINIONGO MBANAA?

11. Er nan ve ior mbagenev ve ember uiniongo mba kwaghaôndo u aieghe? Ka nyi i hembe doon u u ver ishima sha mini?

11 Ior mbagenev fa er lu mbafanaôndoga hii kwagh u iniongo i Kirimishi man uiniongo mbagenev yô, kpa mba ember uiniongo mban her. Ve tôô ér uiniongo mban ka ashighe a dedoo a vea fatyô u lun vea icombor ve yô. We kpa kape u nenge laa? Ka kwaghbo u lun imôngo vea tsombor wou ga. Lu Yehova je hii kwagh u tsombor ye, shi a soo ér se lu vea icombor yase doo doo. (Mbaefese 3:14, 15) Nahan kpa, gba u se hemba veren ishima u lun vea Yehova doo doo a u ember uiniongo mba kwaghaôndo u aiegh ser i̱ doo ior asev a vese la. Ka nahan ve apostoli Paulu  yange kaa ér: “Karen nen faan nen kwagh u a doo Ter ishima” ye.—Mbaefese 5:10.

12. Ka nyi ia na ve Yehova una lumun a ma iniongo i ior ve eren la ga?

12 Ior kpishi nenge ér kwagh gba sha mhii u ma iniongo i ior ve eren ga, kpa Yehova nenge nahan ga. A lumun a uiniongo mba ve dugh ken kwaghaôndo u aiegh la ga, shin mba i eren ve sha u civir uumace shin ma tar la ga. Ikyav i tesen yô, Mbaigipiti yange ve eren uiniongo mba mbaaôndo mba mimi ga mba ve civir la. Mbaiserael yange mba dugh ken tar u Igipiti kera yô, ve er iniongo igen i mbafanaôndoga mba ken tar u Igipiti eren yô, ve yila i ér “iniongo i TER.” Kpa Yehova tsaha ve sha kwagh ne. (Ekesodu 32:2-10) Er profeti Yesaia kaa nahan, doo u se “benden . . . ma kwagh u hôngorough ave ga.”—Ôr Yesaia 52:11.

EREN KWAGH A IOR KUNDU KUNDU

13. Ka mbampin mba han u fatyô u pinen iyol you shighe u u de u eren uiniongo mba kwaghaôndo u aiegh laa?

13 Aluer u soo u den uiniongo mba ember yô, a gba u u hii pinen iyol you mbampin kpishi. Ikyav i tesen yô: Ka nyi i doo u me er shin me ôr shighe u or u m eren tom vea nan nan pinem kwagh u a ne ve m de u ember iniongo i Kirimishii? Ka nyi me er shin me ôr shighe u or nan nem iyua i Kirimishii? Ka nyi me er shin me ôr shighe u nomom shin kwase wam a soo ér mo m na un iyua i Kirimishii? Shighe u m vende u eren ma iniongo shin m vende u ember iyange i mar i ônov av yô, me er nan ve ishima ia vihi ve ker ga?

14, 15. Aluer or na u iyua sha ci u ember ma iniongo shin nan kaa a we ér iniongo i doo nahan, u er nena?

14 Gba hange hange u u er tom a kwaghfan wou sha u fan kwagh u i doo u u ôr shin u er sha ikyaa ne yô. Ikyav i tesen yô, shighe u or nan kaa a we ér, “Kirimishi a doo ase” shin “inyom i he i doo ase” yô, doo u u kar ving u yem  kwagh wou ga. U fatyô u kaan a nan wer, “M sugh u.” Kpa aluer nan soo u fan ityôkyaa i i ne ve u ember Kirimishi shin inyom i he shin uiniongo mbagenev ga la yô, u fatyô u pasen nan. Nahan kpa, hanma shighe yô, lamen a ior kundu kundu man sha icivir, shi fa er u ôr kwagh a or ve a doo nan yô. Bibilo kaa ér: “Kwaghôron wen a̱ luun u doon gbem, u i we bar sha mi yô, sha u fa nen er i doo u nea ôr kwagh a hanma or yô.” (Mbakolose 4:6) U fatyô u pasen nan wer ka i doo u u lun vea ior shi nan ve uiyua, kpa u eren nahan sha ci u uiniongo mban ga.

15 Aluer or na u iyua nahan u er nena? Bibilo wa se atindi sha kwagh ne ga, kpa i kaa ér se lu a imoshima i dedoo. (1 Timoteu 1:18, 19) Alaghga or u nan lu nan we iyua la nan fa er u eren uiniongo mban ga ze. Shin nan kaa ér, “M fa u ember iniongo ne a vese imôngo ga, kpa m soo u nan we iyua ne.” Aluer ka nahan yô, u fatyô u ngohol iyua la, shin vendan i. Kpa aluer ka nyi je u tsough u eren kpa, doo u u lu a imoshima i dedoo. Se soo u eren ma kwagh u una vihi ikyar i se ye vea Yehova la ga.

WE MAN TSOMBOR WOU

Saan mba ve civir Yehova la iyol

16. Shighe u tsombor wou u soo u ember ma iniongo i kwaghaôndo u aiegh yô, doo u u er nena?

16 Shighe u tsombor wou u soo u ember ma iniongo i kwaghaôndo u aiegh yô, doo u u er nena? Ityôkyaa ngi i u er ayôôso a ve ga. Umbur wer, mba a ian i tsuan kwagh u ve soo u eren yô. Lam a ve kundu kundu shi de yangen ve ma kwagh u ve tsough u eren ga, er we kpa u soo wer ve yange u ga nahan. (Ôr Mateu 7:12.) Kpa aluer tsombor wou soo ér we u lu vea ve shighe u ve lu ember uiniongo mban nahan, u er nena? Cii man u tsua kwagh u u er yô, er msen hen Yehova, a wase u sha er u tsua kwagh u vough yô. Hen sha kwagh shon, shi ker akaa a i ôr sha ikyaa shon ken  ityakerada yase la. Umbur wer, u soo u eren kwagh u doon Yehova hanma shighe cii.

17. Shighe u ior ve lu ember uiniongo man ônov ou ve nenge i sar ve yô, u wase ve nena?

17 Shighe u ônov ou ve nenge ior ve lu ember uiniongo mba kwaghaôndo u aiegh man i sar ve yô, u wase ve nena? U fatyô u eren ve iniongo sha ashighe ashighe. U fatyô u nan ve uiyua kpaa. Man iyua i dedoo i u fatyô u nan ônov ou yô, ka u tesen ve wer ve doo u ishima shi nan ve shighe wou.

CIVIR AÔNDO SHA MIMI

18. Er nan ve i gbe u se zaan mbamkombo?

18 Saa se due ken kwaghaôndo u aiegh kera shi se de aeren a na kua uiniongo mba a ember la vindi vindi ve a doo Yehova a vese ye. Kpa doo u se civir Aôndo sha mimi. Se er kwagh ne nena? Gbenda môm u se fatyô u eren kwagh ne yô, ka u zan mbamkombo hanma shighe cii. (Ôr Mbaheberu 10:24, 25.) Mbamkombo asev ka gbenda u vesen u civir Aôndo sha mimi. (Pasalmi 22:22; 122:1) Se fatyô u taver ayol ase asema shighe u se ze mkombo yô.—Mbaromanu 1:12.

19. Er nan ve i doo u se pasen mbagenev mimi u se hen ken Bibilo laa?

19 Kwagh ugen u u eren ve a tese ér u ngu civir Aôndo sha mimi yô, ka u pasen ior kwagh u u hen ken Bibilo la. Akaabo a aa lu zan hemen sha tar ne na yô, ior kpishi ishima ngi zan ve iyol. (Esekiel 9:4) Alaghga u fa ior mba i lu ve nahan yô. Ôr ve ishimaverenkeghen i doon tsung i i lu keghen we ken hemen la. Er u lu zan mbamkombo shi u lu pasen ior mimi u Bibilo la, u nenge er a kera sar u u lun ken kwaghaôndo u aiegh shi nyôron iyol ken aeren a na ga yô. Lu a vangertiôr wer, a saan we iyol shi Yehova una ver u er u lu nôngon wer u civir un sha mimi la.—Malaki 3:10.