Izraz »pionir« se pogosto nanaša na tiste, ki raziskujejo nova področja in orjejo ledino, da jim drugi lahko sledijo. Neke vrste pionir je bil tudi Jezus, saj je bil poslan na zemljo, da bi oznanjeval življenjsko pomembno sporočilo in odprl pot do rešitve. (Matej 20:28) Danes ga njegovi sledilci posnemamo tako, da čimveč časa namenjamo pridobivanju učencev. (Matej 28:19, 20) Nekateri so se lahko lotili dela, ki mu pravimo pionirska služba.

Pionir je polnočasni oznanjevalec. Vsi Jehovove priče smo oznanjevalci dobre novice. Vendar so si nekateri svoje življenje uredili tako, da služijo kot redni pionirji, ki oznanjevanju namenijo 70 ur mesečno. Zaradi tega so mnogi v posvetni službi zaposleni le za polovični delovni čas. Drugi so izbrani, da služijo kot posebni pionirji, in sicer tam, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih. Temu delu mesečno posvetijo 130 ur ali več. Pionirji so zadovoljni s preprostim življenjskim slogom, saj so prepričani, da bo Jehova poskrbel za njihove osnovne potrebe. (Matej 6:31–33; 1. Timoteju 6:6–8) Tisti, ki ne morejo biti polnočasni pionirji, lahko služijo kot pomožni pionirji, kar pomeni, da oznanjujejo 30 oziroma 50 ur na mesec.

Pionirja vzgibava ljubezen do Boga in ljudi. Tako kot Jezus smo tudi mi priče temu, v kako obupnem duhovnem stanju so danes mnogi ljudje. (Marko 6:34) Toda mi imamo spoznanje, ki jim lahko že danes koristi in jim da trdno upanje za prihodnost. Ljubezen do bližnjih vzgibava pionirje, da svoj čas in energijo velikodušno namenjajo temu, da drugim pomagajo spoznati dobro novico. (Matej 22:39; 1. Tesaloničanom 2:8) Zaradi tega se pionirjem krepi vera, zbližujejo se z Bogom in so zares srečni. (Apostolska dela 20:35)

• Kako bi opisali pionirja?

• Kaj nekatere vzgibava, da polnočasno pionirajo?