1, 2. Kova nastan ko 2018 berš ka kerel jekhipe maškar amende ko jekh posebno način hem soske? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

KO 31 mart 2018 berš, milionija manuša ko celo sveto ka džan ko jekh nastan kova so ikerela pe jekh puti ko berš. Adava dive, otkeda ka perel o kham, e Jehovaskere svedokija hem but javera manuša ka kheden pe te setinen pe ki žrtva so kergja la o Isus amenge. I Spomen-svečenost bašo e Isuseskoro meribe tano edinstveno nastan kova so kerela sekova berš o manuša te oven ko jekhipe ko jekh posebno način.

² O Jehova hem o Isus sigurno tane but bahtale keda dikhena sar milionija manuša ko celo sveto džana ko akava važno nastan. I Biblija vakergja kaj ka oven „but manuša so nijekh našti te gejnel len, taro sa o nacie hem plemija hem narodija hem čhibja“, kola so ka vikinen: „O spasenie avela taro amaro Devel, kova so bešela ko prestol, hem taro Bakhro!“ (Otk. 7:9, 10). But tano šukar so sekova berš ko vreme keda ikerela pe i Spomen-svečenost but  manuša falinena e Jehova hem e Isuse bašo sa so kergje lenge!

3. Kola pučiba ka oven odgovorime ki akaja statija?

³ Ki akaja statija ka dikha o odgovor bašo akala štar pučiba: 1) Sar šaj te spreminav man baši Spomen-svečenost te šaj te ovel man celosno korist latar? 2) Sar i Spomen-svečenost pomožinela e Devleskere narodo te ovel ko jekhipe? 3) So šaj te kerav te ovel pozoralo o jekhipe maškar e Devleskoro narodo? 4) Dali nesavi Spomen-svečenost ka ovel posledno? Ako oja, keda?

4. Soske tano važno te ova ki Spomen-svečenost?

⁴ Soske tano važno te ova ki Spomen-svečenost? Jekh pričina tani adaja so o sostanokija tane jekh način sar obožavinaja e Jehova. Šaj te ova uverime kaj o Jehova hem o Isus dikhena sekole jekhe so dela pestar sa te ovel prisutno ko akava najvažno sostanok ko berš. Mangaja te sikava lenge kaj keraja sa so šaj te ova prisutna ki Spomen-svečenost, osven ako o okolnostija celosno na čhinavena amen ko adava. Keda amare postapke sikavena kaj o sostanokija amenge važna, daja e Jehovaske panda jekh pričina te na kosel amaro anav taro „lil e setibaskoro“. Akava lil tano pendžardo isto agjaar sar „lil e životoskoro“. Ko akava lil arakhljovena sa o anava okolengere kaske so o Jehova mangela te del večno životo (Mal. 3:16; Otk. 20:15).

5. Ko kurke angleder i Spomen-svečenost, sar šaj te ispitina amen dali siem ki vera?

⁵ Ko kurke angleder i Spomen-svečenost, šaj te odvojna amenge poviše vreme te šaj te molina amen hem hor te razmislina bašo amaro amalipe e Jehovaja. (Čitin 2. Korinkjanite 13:5.) O apostol Pavle pišingja: „Ispitinen dali sien ki vera“. Sar šaj te kera adava? Šaj te puča amen: „Dali čače verujnava kaj samo akaja organizacija tani birimi taro Jehova te kerel leskiri volja? Dali dava mandar sa te šaj te propovedinav o šukar haberi? Dali taro mle postapke dikhjola pe kaj čače verujnava kaj živinaja ko posledna dive hem kaj tano paše o krajo e Satanaskere vladibaskoro? Dali isi man isto doborom zorali doverba ko Jehova hem ko Isus sar so sine man keda počmingjum te služinav e Jehovaske?“ (Mat. 24:14; 2. Tim. 3:1; Evr. 3:14). Adava so ka razmislina bašo akala pučiba ka pomožinel amenge te ispitina amen korkori.

6. a) Sar šaj te dobina večno životo? b) Sar spreminela pe jekh starešina baši Spomen-svečenost hem sar šaj tu da te spremine tut?

⁶ Jekh način sar šaj te spremina amen baši Spomen-svečenost tano agjaar so ka proučina statie kola so objasninena soske tano važno akava nastan. (Čitin Jovan 3:16; 17:3.) Večno životo šaj te dobina samo ako šukar pendžaraja e Jehova hem ako isi amen  vera ko leskoro Čhavo, o Isus. Te šaj te spremina amen baši Spomen-svečenost, šaj te proučina materijali so ka pomožinel amenge te ova popaše lencar. Jekh phral so služinela but vreme sar starešina, beršencar khedela statie tari Stražarsko kula kolende so kerela pe lafi baši Spomen-svečenost hem bašo mangipe so sikavgje le o Jehova hem o Isus amenge. Ko kurke angleder i Spomen-svečenost, ov palem čitinela akala statie hem razmislinela soske akava nastan tano doborom važno. Ponekogaš, ov dodajnela jekh ili duj neve statie ki pli arhiva statiencar. Ov isto agjaar, čitinela hem hor razmislinela bašo bibliska izveštaija so valjani te čitinen pe baši Spomen-svečenost. Akava starešina vakerela kaj sa akava pomožinela leske sekova berš te sikljol nešto nevo. A soj najvažno, adava so proučinela bajrarela leskoro mangipe bašo Jehova hem bašo Isus. Ako tu da agjaar spreminea tut baši Spomen-svečenost, tlo mangipe da bašo Jehova hem bašo Isus ka bajrol sa poviše. Isto agjaar ka ove blagodarno bašo adava so kergje tuke ola hem ka ovel tut pobari korist tari Spomen-svečenost.

7. a) Baši so molingja pe o Isus i rat keda prvo puti ikergja pe e Gospodareskiri večera? b) So sikavela amenge kaj o Jehova odgovoringja ki e Isuseskiri molitva?

⁷ I rat keda prvo puti ikergja pe e Gospodareskiri večera, o Isus vakergja jekh posebno molitva. Ov molingja pe leskere učenikija te oven ko jekhipe isto sar so sine ov ple Dadea. (Čitin Jovan 17:20, 21.) O Jehova čače šungja adaja molitva so vakergja la leskoro manglo Čhavo. Poviše taro bilo savo javer sostanok, i Spomen-svečenost but šukar sikavela kaj maškar e Jehovaskere svedokija isi jekhipe. Ko adava dive, milionija manuša taro različna phuvja hem rase khedena pe ko celo sveto hem sikavena kaj verujnena kaj o Jehova bičhalgja ple Čhave. Ko nesave thana, e manušenge nane normalno, pa čak nane ispravno, manuša taro različna rase te oven zaedno ko nesavo religiozno sostanok. Ama, o Jehova hem o Isus na mislinena agjaar. Lenge, amaro jekhipe so isi ki Spomen-svečenost tano but šužo.

8. So prorokujngja o Jehova preku o Ezekiel?

⁸ Sar sluge e Jehovaskere, na siem iznenadime so isi amen asavko jekhipe. Preku plo proroko o Ezekiel, o Jehova prorokujngja kaj ka slučinel pe akava. Ov vakergja e Ezekieleske te lel duj pračke, jekh „baši Juda“ hem jekh „bašo Josif“, hem te kerel len sar jekh. (Čitin Ezekiel 37:15-17.) Ki rubrika „Pučiba taro čitatelija“ so iklili ki Stražarsko kula taro juli 2016 berš, sine objasnimo: „Preku plo proroko o Ezekiel, o Jehova prorokujngja kaj leskoro narodo ka iranel pe ki Vetimi phuv hem kaj ka ovel ko jekhipe. Akava proroštvo isto agjaar sikavela kaj okola so služinena e Devleske ko posledna dive ka oven ko jekhipe sar jekh narodo“. * (Dikh i fusnota.)

9. Sar ispolninela pe e Ezekieleskoro proroštvo sekova berš ki Spomen-svečenost?

⁹ Počmindor taro 1919 berš, o Jehova hari pohari počmingja te organizirinel e pomazanikon te služinel leske ko jekhipe. Ki simbolično smisla, ola sine slična sar i pračka „baši Juda“. Palo adava, e pomazanikonge  počmingje te pridružinen pe sa poviše džene taro adala so nadinena pe te živinen večno ki Phuv. Ola tane slična sar i pračka „bašo Josif“. O Jehova vetingja kaj akala duj pračke „ka kerel len jekh pračka“ ko plo vas (Ezek. 37:19). Ov kergja o pomazanikija hem o „javera bakhre“ te oven „jekh stado“ (Jovan 10:16; Zah. 8:23). Avdive solduj grupe služinena ko jekhipe e Jehovaske hem isi len jekh Cari, o Isus Hristos, baši kaste o Jehova preku jekh proroštvo ko Ezekiel vakergja kaj tano leskoro „sluga o David“ (Ezek. 37:24, 25). Sekova berš keda khedaja amen zaedno te setina amen ko e Isuseskoro meribe, dikhaja o jekhipe maškar akala duj grupe sar so sine vakerdo preku o Ezekiel. Ama, so šaj sekova jekh amendar te kerel te šaj te arakha hem te kera pozoralo o jekhipe maškar e Devleskoro narodo?

10. Sar šaj te kera pozoralo o jekhipe maškar e Devleskoro narodo?

¹⁰ Jekh način sar šaj te kera pozoralo o jekhipe maškar e Devleskoro narodo tano agjaar so ka trudina amen te ova ponizna. Keda sine ki Phuv, o Isus vakergja ple učenikonge kaj valjani te oven ponizna (Mat. 23:12). O manuša taro sveto but puti mislinena kaj tane považna taro javera. Ama, ako siem ponizna, ka poštujna e phralen kola so predvodinena ko sobranie hem ka šuna o upatstvija so dena amen.  Bizo adava, našti te ovel jekhipe ko sobranie. A soj najvažno, adalea so siem ponizna keraja e Devleskiri volja, soske ov „protivinela pe okolenge soj gorda, a okolenge soj ponizna sikavela šukaripe so na zaslužinena le“ (1. Pet. 5:5).

11. Sar adava so ka razmislina bašo maro hem baši mol ka pomožinel amenge te kera pozoralo amaro jekhipe?

¹¹ Javer način sar šaj te kera pozoralo o jekhipe maškar e Devleskoro narodo tano agjaar so ka razmislina bašo adava so čače značinena o maro hem i mol. Akava valjani te kera le angleder i Spomen-svečenost, a posebno keda siem prisutna late (1. Kor. 11:23-25). O maro bizo kvasaco prestavinela e Isuseskoro sovršeno telo kova so dengja le sar žrtva. I loli mol prestavinela leskoro rat. Ama, nane dovolno samo te džana so značinela o maro hem i mol. Valjani te na bistra kaj e Isuseskere otkupno žrtvaja sine amenge sikavdo najbaro mangipe. O Jehova dengja ple Čhave amenge, a o Isus spremno dengja plo životo amenge. Keda razmislinaja bašo lengoro mangipe, ka ova pottiknime te manga len. A amaro mangipe bašo Jehova kerela pozoralo amaro jekhipe.

12. Ki paramis bašo cari hem leskere robija, sar o Isus jasno sikavgja kaj o Jehova mangela te prostina e javerenge?

¹² O trito način sar keraja pozoralo o jekhipe tano agjaar so spremno prostinaja e javerenge. Keda keraja adava, sikavaja kaj siem blagodarna e Jehovaske so šaj te prostinel amare greške preku e Isuseskiri žrtva. Te šaj te sikavel kobor tano važno te prostina, o Isus vakergja jekh paramis bašo jekh cari hem leskere robija, koja soj pišimi ko Matej 18:23-34. Otkeda ka čitine akaja paramis, puč tut: „Dali sium pottiknimo te kerav adava so vakergja o Isus? Dali haljovava e phralen hem e phenjen hem dali sium strplivo lencar? Dali sium spremno te prostinav okolenge so grešingje mange?“ Točno, nesave grevija tane pobare taro javera. A nesave grevija šaj te oven amenge phare te prostina adaleske so siem nesovršena. Ama, e Isuseskiri paramis sikavela amenge so mangela o Jehova te kera. (Čitin Matej 18:35.) O Isus jasno vakergja kaj o Jehova nane te prostinel amenge ako amen na prostinaja amare phralenge keda ola iskreno kainena pe. Valjani šukar te razmislina baši akaja buti. Ako mangaja te arakha hem te kera pozoralo amaro jekhipe, valjani te prostina e javerenge sar so sikavgja amen o Isus.

13. Sar keraja pozoralo o jekhipe keda arakhaja o mir so isi amen maškar amende?

¹³ Keda prostinaja e javerenge, arakhaja o mir so isi amen amare phralencar hem phenjencar. O apostol Pavle vakergja kaj valjani but te trudina amen te šaj te ačhova ko jekhipe hem ko mir e javerencar (Ef. 4:3). Adaleske, ko periodi keda tani i Spomen-svečenost, a posebno adaja rat, hor razmislin bašo adava sar postapinea e javerencar. Puč tut: „Dali okola so pendžarena man šaj te dikhen kaj na ikerava holi keda nekoj ka vredžinel man? Dali o manuša šaj te dikhen kaj dava mandar sa te arakhav o mir hem o jekhipe?“ Šukar tano te razmislina bašo akala važna pučiba.

14. Sar šaj te sikava kaj mangipaja trpinaja amen jekh jekhea?

¹⁴ Štarto način sar keraja pozoralo o jekhipe tano agjaar so sikavaja mangipe sar o Jehova (1. Jov. 4:8). Nikogaš nane te vakera: „Šaj valjani te  trpinav e phralen, ama na valjani te mangav len“. Ako razmislinaja agjaar, na šunaja e Pavleskoro sovet kaj valjani mangipaja te trpina amen jekh jekhea (Ef. 4:2). Primetin kaj o Pavle na vakergja samo te „trpina amen jekh jekhea“, nego kaj valjani adava te kera le „mangipaja“. Adava nane isto. Ko amare sobranija isi različna manuša hem o Jehova angja len ki organizacija (Jovan 6:44). Adaleske, sigurno isi le but šukar pričine te mangel len. Ako amare phralja hem phenja zaslužinena o Jehova te mangel len, tegani šaj li te vakera kaj na zaslužinena amen te manga len? Valjani celo vilea te manga len, isto sar so zapovedingja amenge o Jehova (1. Jov. 4:20, 21).

15. Kotar džanaja kaj jekh dive ka ikerel pe i posledno Spomen-svečenost?

¹⁵ Jekh dive, ka ova prisutna ki posledno Spomen-svečenost. Kotar džanaja adava? O Pavle vakergja kaj o pomazanikija objavinena „o meribe e Gospodareskoro, sa džikote ov na avela“ adalea so sekova berš setinena pe ko e Isuseskoro meribe (1. Kor. 11:26). Keda vakergja o proroštvo bašo posledna dive, o Isus isto agjaar phengja kaj ov ka avel. Baši bari nevolja so ka ovel panda hari, ov vakergja: „Ko nebo ka pojavinel pe o znako e manušikane Čhaveskoro. Tegani ka roven sa o plemija tari phuv. Hem ka dikhen e manušikane Čhave sar avela ko oblakija ko nebo silaja hem bare slavaja. Hem ov ka bičhalel ple angelen glasno zvukoja tari truba, hem ola ka kheden okolen soj birime taro štar strane e svetoskere, tari jekh strana taro nebo dži ki javer“ (Mat. 24:29-31). O Isus ka khedel okolen soj birime keda ka lel ko nebo sa e pomazanikon so ka oven panda ki Phuv. Adava ka ovel otkeda ka počminel i bari nevolja, ama angleder i vojna Armagedon. Ki adaja vojna, o Isus, zaedno e 144 iljadencar, ka borinel pe protiv o carija ki Phuv hem ka pobedinel len (Otk. 17:12-14). I Spomen-svečenost koja so ka ikerel pe angleder te „avel“ o Isus te khedel e pomazanikon ka ovel i posledno.

16. Soske sian odlučno te ove prisutno ki Spomen-svečenost akava berš?

¹⁶ Ov odlučno te ove prisutno ki Spomen-svečenost so ka ikerel pe ko 31 mart 2018 berš. Isto agjaar, molin e Jehova te pomožinel tuke te de tlo delo te šaj leskoro narodo te ačhovel ko jekhipe. (Čitin Psalm 133:1.) Jekh dive, posledno puti ka dža ki Spomen-svečenost. Dži tegani, te ova prisutna ki Spomen-svečenost hem te sikava kaj ceninaja o šužo jekhipe so isi ko akava nastan.