1, 2. So ulo e Pavlea hem e Silaja ko Filipi? (Dikh i slika ko početok tari statija.)

ZAMISLIN tuke akaja situacija. Ki ekvaš i rat duj misionerija, o Pavle hem o Sila, sine ko najteluno hem najtemno delo ko zatvor ki diz Filipi. Našti sine te mrdinen soske lengere pre sine phanle hem sine len bare dukha ko dumo soske sine marde (Dela 16:23, 24). Angleder adava, ko isto dive, jekh bari grupa manuša taro jekh puti vlečingje e Pavle hem e Sila ko ploštad kote so sigate osudingje len. Ola huljavgje lendar o šeja hem but margje len kaštencar (Dela 16:16-22). Adava sine bari nepravda, soske o Pavle sine rimsko gragjani hem adaleske sine le pravo te sudinel pe leske sprema o zakoni. * (Dikh i fusnota.)

² Džikote sine ko zatvor, o Pavle šaj razmislingja so slučingja pe adava dive hem bašo manuša so živinena sine ko Filipi. Ki adaja diz na sine len nijekh  evrejsko sinagoga, a ko but javera dizja kote so gelo o Pavle sine len. Adaleske, o Evreija khedena pe sine avrijal tari diz te obožavinen e Devle (Dela 16:13, 14). Dali na sine len sinagoga adaleske so ki diz na sine ni 10 murša kola so sine Evreija — o najtikno broj kova so valjani sine te šaj te kerel pe jekh sinagoga? Isto agjaar, o manuša taro Filipi sine but gorda so sine rimska gragjanja (Dela 16:21). Šaj adaleske na mislingje kaj o Pavle hem o Sila, kola sine Evreija, tane rimska gragjanja. Na siem sigurna, ama džanaja kaj sine nepravedno phanle.

3. Soske šaj o Pavle sine bunimo keda phanle le, ama savo stavi sikavgja?

³ Šaj o Pavle razmislinela sine bašo adava so slučingja pe angleder. Nekobor masekija angleder, ov sine ki javer strana taro Egejsko More, ki Mala Azija. Džikote sine adari, o sveti duh nekobor puti čhinavela le sine te propovedinel ko nesave thana. Izgleda, o sveti duh terinela le sine te džal ko javer than (Dela 16:6, 7). Ama kote? Džikote sine ki Troada, o Pavle dikhlja jekh vizija ki koja sine leske vakerdo: „Ava ki Makedonija“. Adaleske so sine jasno koja tani e Jehovaskiri volja, o Pavle odma gelo ki Makedonija. (Čitin Dela 16:8-10.) Ama, so slučingja pe palo adava? Keda reslja ki Makedonija, astargje le hem čhivgje le ko zatvor. Soske dozvolingja o Jehova akava te slučinel pe e Pavleske? Kobor vreme ka ovel ko zatvor? Iako o Pavle šaj razmislinela sine bašo akala bukja, leskiri vera ačhili zorali hem ov ačhilo bahtalo. Ov hem o Sila počmingje te molinen pe hem giljaja te falinen e Devle (Dela 16:25). Ola osetingje o mir e Devleskoro kova so smiringja lengoro vilo hem lengiri godi.

4, 5. a) Ki koja smisla amari situacija šaj te ovel slično sar e Pavleskiri? b) Sar meningja pe e Pavleskiri situacija taro jekh puti?

⁴ Dali nekogaš osetingjan tut sar o Pavle? Šaj nekogaš molingjan e Devle te pomožinel tut te ane nesavi odluka hem mislingjan kaj postapinea agjaar sar so vodinela tut o sveti duh. Ama, o bukja na iklile sar so mislingjan. Šaj doživingjan but problemija hem valjangjan te kere bare promene ko tlo životo (Prop. 9:11). Keda akana ka razmisline baši adaja situacija, šaj pučea tu soske o Jehova dozvolingja te slučinen pe nesave bukja. So šaj te pomožinel tuke ponadari te istrajne hem te ovel tut doverba ko Jehova? Te šaj te džana o odgovor, te dikha o izveštaj tari Biblija bašo Pavle hem o Sila.

⁵ Džikote o Pavle hem o Sila giljavena sine, počmingje te slučinen pe bukja so na adžikergje len. Taro jekh puti sine baro zemjotres. Phravdile o udara taro zatvor. Isto agjaar, phravdile o sindžirija sarinendar so sine phanle ko zatvor. Tegani jekh taro čuvarija manglja te mudarel pe, ama o Pavle čhinavgja le. O čuvari hem celo leskiri familija krstingje pe. O tajsutno dive, o upravitelija e dizjakere bičhalgje ple službenikon te mukhen e Pavle hem e Sila taro zatvor hem te vakeren lenge te džan peske mirno tari diz. Keda o upravitelija šungje kaj o Pavle hem o Sila tane rimska gragjanja, halile  kobor bari greška kergje, adaleske ale ola te ispratinen len. Ama, angleder te džan peske tari diz, o Pavle hem o Sila gele te pozdravinen pe e Lidijaja, koja samo so krstingja pe. Ola isto agjaar koristingje i prilika te ohrabrinen e phralen ko Filipi (Dela 16:26-40). Kobor sigate meningje pe o bukja!

6. So ka dikha ki akaja statija?

⁶ So sikljovaja taro akala situacie? O Jehova šaj te kerel nešto so na adžikeraja, adaleske na valjani te ova but zagrižime keda ka ova ko phare situacie. O Pavle doživingja akava ki pli koža hem adava vlijajngja but upri leste. Akava džanaja taro adava so pišingja e phralenge ko Filipi bašo griže hem bašo mir taro Devel. Ki akaja statija ka kera lafi bašo adava so vakergja o Pavle ko Filipjanite 4:6, 7. (Čitin.) Palo adava, ka dikha javera izveštaija tari Biblija kote so o Jehova pomožingja ple slugen ko način so ni na adžikergje. Isto agjaar, ka dikha sar „o mir taro Devel“ šaj te pomožinel amen te istrajna adalea so ka ovel amen celosno doverba ko Jehova.

7. So manglja te sikavel o Pavle e phralen taro Filipi ple pismoja hem so šaj amen te sikljova taro leskere lafija?

⁷ Bašo so razmislinena sine o phralja ko Filipi keda čitingje o pismo so bičhalgja lenge o Pavle? Poviše džene lendar verojatno setingje pe so ulo e Pavlea hem e Silaja hem sar o Jehova pomožingja len ko način kova so ni na mislingje. So manglja te sikavel len o Pavle akale pismoja? Ma te grižinen pe. Te molinen pe hem tegani ka dobinen „o mir taro Devel, kova soj upreder sekoja misla“. So značinena akala lafija? O Pavle manglja te vakerel kaj „o mir taro Devel“ šaj te vlijajnel upri amende but posilno taro adava so šaj te zamislina amenge. Ponekogaš na džanaja sar te rešina amare problemija, ama o Jehova džanela hem šaj te pomožinel amen ko način kova so na adžikeraja. (Čitin 2. Petrovo 2:9.)

8, 9. a) Iako o Pavle doživingja nepravda ko Filipi, koja pozitivno buti iklili taro adava? b) Soske e phralen taro Filipi šaj sine te ovel len celosno doverba ko lafija e Pavleskere?

⁸ E Pavleskoro pismo sigurno dengja sila e phralen ko Filipi soske ohrabringja len te razmislinen bašo sa so kergja o Jehova lenge ko posledna deš berš. Iako o Jehova dozvolingja o Pavle hem o Sila te doživinen nepravda, adava ko krajo angja te ovel branimo o pravo te propovedinel pe o šukar haberi hem zakonea te potvrdinel pe (Fil. 1:7). O upravitelija taro  Filipi verojatno nikogaš više na probingje te progoninen e phralen. Izgleda o Luka šaj sine te ačhol ko Filipi keda gele peske o Pavle hem o Sila, adaleske so o Pavle vakergja kaj tano rimsko gragjani. Agjaar, o Luka šaj sine te pomožinel e neve phralenge ko Filipi.

⁹ Keda o phralja taro Filipi čitingje e Pavleskoro pismo, džanle kaj adava so pišingja sine taro leskoro lično iskustvo soske ov da doživingja bare nevolje. Čak džikote pišinela sine lenge o pismo, ov sine phanlo ko jekh kher ko Rim. Ama, ov ponadari da sikavgja kaj isi le „o mir taro Devel“ (Fil. 1:12-14; 4:7, 11, 22).

10, 11. So valjani te kera keda siem but zagrižime bašo nesavo problemi hem so šaj te adžikera?

¹⁰ So ka pomožinel amen ma te ova „zagrižime bašo ništo“ nego te ovel amen „o mir taro Devel?“ E Pavleskere lafija sikavena amenge kaj najšukar iljači bašo griže tano i molitva. Adaleske, sa amare griže valjani te vakera len e Jehovaske ki molitva. (Čitin 1. Petrovo 5:6, 7.) Keda molinea tut e Jehovaske, ma bistre kaj ov grižinela pe tuke. Sekogaš sikav kaj sian blagodarno bašo sekova bereketi so dobinea lestar. Nikogaš ma bistre kaj o Jehova šaj „te kerel but poviše taro sa so ka molina ili ka zamislina“ (Ef. 3:20).

¹¹ Isto sar o Pavle hem o Sila, šaj ka iznenadina amen taro adava so kerela o Jehova te šaj te pomožinel amen. Šaj adava nane te ovel nesavo čudo, ama sekogaš ka ovel adava so valjani amenge (1. Kor. 10:13). Adava na značinela kaj na valjani ništo te kera, samo te beša hem te adžikera o Jehova te popravinel i situacija ili te rešinel amaro problemi. Valjani te postapina agjaar sar so molingjem amen (Rim. 12:11). Amare postapke sikavena kaj siem iskrena hem dena prilika e Jehovaske te nagradinel amen. Na valjani te bistra kaj o Jehova šaj te kerel but poviše taro adava so molinaja le ili so adžikeraja lestar. Ponekogaš o Jehova iznenadinela amen agjaar so pomožinela amen ko način kova so ni na mislingjem. Te dikha nesave primerija kola so ka bajraren amari doverba kaj e Jehova isi le mokj te kerel adava.

12. a) So kergja o Ezekija keda o Senahirim zakaningja pe leske? b) So sikljovaja taro način sar o Jehova pomožingja le?

¹² Ki Biblija, arakhaja but primerija keda o Jehova pomožingja ple slugenge ko način so na adžikergje. Na primer, o cari o Ezekija živingja ko vreme keda o asirsko cari, o Senahirim, napadingja i Juda hem osvojngja sa o dizja osven o Erusalim (2. Car. 18:1-3, 13). Palo adava, o Senahirim alo te napadinel o Erusalim. So kergja o Ezekija? Prvo, molingja pe e Jehovaske te pomožinel le hem pučlja e proroko e Isaija bašo sovet (2. Car. 19:5, 15-20). Isto agjaar, o Ezekija sikavgja kaj tano razumno agjaar so platingja o danok so rodingja lestar o Senahirim (2. Car. 18:14, 15). Hem ko krajo spremingja i diz bašo  vreme keda ka ovel opkolimi (2. Let. 32:2-4). Sar završingja adaja situacija? O Jehova bičhalgja jekhe angele te mudarel 185.000 asirska vojnikon jekhe rakjake. Čak ni o Ezekija na adžikergja adava! (2. Car. 19:35).

13. a) So sikljovaja taro adava so slučingja pe e Josifeske? b) So na mislingja i Sara kaj ka slučinel pe?

¹³ Te dikha o primer e Josifeskoro. Džikote sine ko zatvor ko Egipet, o Josif našti sine ni te zamislinel peske kaj ka ovel o dujto najmokjno manuš ko Egipet ili kaj o Jehova ka koristinel le te spasinel ple familija taro bokhalipe (1. Moj. 40:15, fus.; 41:39-43; 50:20). Čače, adava so kergja o Jehova sine but poviše taro adava so mislingja o Josif. Razmislin isto agjaar baši Sara, i parababa e Josifeskiri. Dali mislingja kaj o Jehova ka kerel te bijanel murš čhavo ko phure berša, a na samo te dobinel čhavo preku pli sluginka? Adava so bijangja e Isako sine but poviše taro adava so šaj sine i Sara te zamislinel peske (1. Moj. 21:1-3, 6, 7).

14. Savi doverba šaj te ovel amen ko Jehova?

¹⁴ Amen na adžikeraja o Jehova te kerel čudo te šaj te rešinel amare  problemija angleder te avel o nevo sveto. Isto agjaar, na rodaja o Jehova te kerel bare bukja ko amaro životo. Ama džanaja kaj o Jehova pomožingja ple slugenge taro purano vreme ko način kova so na adžikergje. Isto agjaar džanaja kaj ov na meninela pe. (Čitin Isaija 43:10-13.) Akava bajrarela amari doverba ki leste. Šaj te ova sigurna kaj ka del amen i sila koja so valjani amenge te kera leskiri volja (2. Kor. 4:7-9). So šaj te sikljova taro Ezekija, taro Josif hem tari Sara? O Jehova šaj te pomožinel amen čak hem ko najphare situacie ako ačhovaja leske verna.

15. Sar šaj te ovel amen „o mir taro Devel“ čak keda isi amen problemija?

¹⁵ Sar šaj te ovel amen „o mir taro Devel“ čak keda isi amen problemija? Agjaar so ka trudina amen amaro amalipe e Jehovaja te ačhovel zoralo. Amen šaj te ova paše amala e Jehovaja adaleske soj dendi i otkupno žrtva. I otkupnina tani jekh taro najvredna bukja so dengja amen o Jehova. Adaleske so isi otkupnina, ov šaj te prostinel amare grevija, šaj te ovel amen čisto sovest hem te ova popaše lea (Jovan 14:6; Jak. 4:8; 1. Pet. 3:21).

16. So ovela keda dobinaja „o mir taro Devel“? Vaker primer.

¹⁶ So ovela keda dobinaja „o mir taro Devel, kova soj tano upreder sekoja misla“? I Biblija vakerela kaj ov ka arakhel amare vile hem amare misle (Fil. 4:7). O lafi soj prevedimo sar „arakhela“, ki originalno čhib koristinela pe sine sar voeno lafi so značinela sine kaj jekh grupa vojnikija sine la zadača te zaštitinel jekh diz. Jekh asavki diz sine o Filipi. O manuša so živinena sine adathe šaj sine mirno te soven soske džanena sine kaj i diz tani zaštitimi. Isto agjaar, keda isi amen „o mir taro Devel“, amare vile hem amare misle ka oven rahati. Džanaja kaj o Jehova grižinela pe amenge hem mangela te ova bahtale (1. Pet. 5:10). Adava pomožinela amen te na osetina amen optovarime taro griže hem te na obeshrabrina amen.

17. So ka pomožinel amen te ovel amen doverba ko Jehova ki bari nevolja?

¹⁷ Panda hari i bari nevolja ka avel upro sa o manuša. (Mat. 24:21, 22). Na džanaja so točno ka slučinel pe sekole jekheske amendar. Ama, na valjani te ova preterano zagrižime. Iako na džanaja sa so ka kerel o Jehova, amen pendžaraja amare Devle. Džanaja so kergja ko purano vreme ple verna slugenge. Uverime siem kaj bizi razlika so ka slučinel pe, o Jehova ka kerel pli namera. Adava šaj te kerel le ko način so na adžikeraja! Sekova puti keda ka ova ki phari situacija, „o mir taro Devel kova soj upreder sekoja misla“ vlijajnela upri amende ko različno način.