Dža ko teksto

Dža ki sodržina

DEŠUŠOVTO POGLAVJE

Birin te služine e Devleske

Birin te služine e Devleske

1, 2. So valjani sekoj amendar te pučel pe, hem soske adava tano važno?

PROUČINDOR i Biblija, tu haliljan kaj but manuša so vakerena kaj služinena e Devleske, kerena ili sikavena bukja so mrzinela o Devel (2. Korinkjanite 6:17). Adaleske, o Jehova zapovedinela amenge te ikljova tari hovavni religija „o Baro Vavilon“ (Otkrovenie 18:2, 4). So ka kere tu? Sekoj amendar valjani te birinel so ka kerel hem te pučel pe: „Dali mangava te služinav e Devleske ko način sar so mangela ov, ili te služinav leske sar so služinava leske sine angleder?“

2 Ako vekje otkažingjem amen tari hovavni religija, adalea angjem šukar odluka. Ama hor ki amende šaj panda isi nesave navike hem adetija tari hovavni religija kola so mangaja te kera len. Te dikha sar o Jehova dikhela ko nesave taro akala navike hem adetija, hem soske tano važno amen da agjaar te dikha.

TE OBOŽAVINEN PE SLIKE HEM TE VAKEREN PE MOLITVE BAŠO MULE

3. a) Soske nekaske šaj te ovel pharo te na koristinel slike keda obožavinela e Devle? b) Sprema i Biblija, dali valjani te koristina slike te obožavina e Devle?

3 Nesave manuša beršencar koristinena sine slike ili javera predmetija te obožavinen e Devle. Ako tu da kerea sine adava, tegani šaj te ovel tuke čudno ili pogrešno te obožavine e Devle bizi lende. Ama, o Jehova sikavela amen sar valjani te obožavina le. I Biblija jasno phenela kaj o Jehova na mangela te koristina slike keda obožavinaja le. (Čitin 2. Mojseeva 20:4, 5; Psalm 115:4-8; Isaija 42:8; 1. Jovanovo 5:21.)

4. a) Soske na valjani te trudina amen te ugodina e mulenge? b) Soske o Jehova vakergja ple narodoske kaj na valjani te probinen te keren lafi e mulencar?

4 Nesave manuša trošinena but vreme hem sila džikote trudinena pe te ugodinen adalenge so mule. Ola delinena hajbe bašo mulo hem kerena nesave adetija. Ama, amen siklilem kaj o mule našti te pomožinen amenge ili te povredinen amen. Ola na prodolžinena te živinen negde javerthe. Adaleske tano opasno keda mangaja te kera lafi e mulencar, soske sekova glaso so mislinaja kaj avela lendar, tano taro demonija. O Jehova zapovedingja e Izraelconge te na probinen te keren lafi e mulencar ili te mešinen pe ko nešto javer soj povrzimo e demonencar (5. Mojseeva 18:10-12). (Dikh i 26 fusnota hem 31 fusnota.)

5. So ka pomožinel amenge te na koristina slike keda obožavinaja e Devle, ili te na molina amen e mulenge?

5 So ka pomožinel amenge te na koristina slike keda obožavinaja e Devle, ili te na molina amen e mulenge? Valjani te čitina i Biblija hem te razmislina sar dikhela o Jehova ko akala bukja. Oleske tane akala bukja „odvratna“ ili gadna (5. Mojseeva 27:15). Valjani te molina amen e Jehovaske sekova dive te pomožinel amen te dikha ko bukja sar so dikhela ov hem te obožavina le ko ispravno način (Isaija 55:9). Šaj te ova sigurna kaj o Jehova ka del amen sila te cida taro amaro životo sa soj povrzimo e hovavne religijaja.

VALJANI LI TE SLAVINEL PE BOŽIKO?

6. Soske sine birimo te slavinel pe e Isuseskoro bijando dive ko 25 dekemvri?

6 Ko celo sveto, o Božiko tano jekh taro najpopularna praznikija hem but manuša mislinena kaj tegani slavinena o bijando dive e Isuseskoro. Ama, akava prazniko tano povrzimo e hovavne religijaja. Jekh enciklopedija vakerela kaj o rimska paganja ko 25 dekemvri slavinena sine o bijando dive e khameskoro. O paganja tane manuša kola so obožavinena sine but devela hem i priroda. E crkvakere vodačija mangena sine poviše paganja te oven hristijanja, adaleske ola odlučingje te slavinen e Isuseskoro bijando dive ko 25 dekemvri, iako o Isus na bijandilo ko adava dive (Luka 2:8-12). E Isuseskere učenikija na slavinena sine akava prazniko. Ko jekh lil pišinela kaj 200 berša palo e Isuseskoro bijandipe, „nikoj na džanlja koga točno sine bijamo ov, hem hari manušen interesinela len sine adava“ (Sacred Origins of Profound Things). O manuša počmingje te slavinen o Božiko otprilika 300 berša palo e Isuseskoro meribe.

7. Soske o čačutne hristijanja na slavinena Božiko?

7 But manuša džanena kaj o Božiko hem o način sar slavinela pe, na primer i zabava so kerena hem o poklonja so dena, tane paganska. Ki Anglija hem ko nesave thana ki Amerika, nesavo vreme sine zabranimo te slavinel pe o Božiko adaleske so sine pagansko. Sekoj so ka slavinel, sine kaznimo. Ama, palo nesavo vreme, o manuša palem počmingje te slavinen akava prazniko. Soske o čačutne hristijanja na slavinena Božiko? Adaleske so mangena ko sa te keren e Devleskiri volja.

VALJANI LI TE SLAVINEL PE O BIJANDO DIVE?

8, 9. Soske o prva hristijanja na slavinena sine pumaro bijando dive?

8 Javer buti so slavinena o manuša tane lengoro bijando dive. Valjani li o hristijanja te slavinen o bijando dive? Ki Biblija isi samo duj izveštaija bašo manuša so slavingje pumaro bijando dive. Solduj na služinena sine e Jehovaske (1. Mojseeva 40:20; Marko 6:21). O manuša slavinena sine pumaro bijando dive te šaj te den čest e hovavne devlenge. Adaleske o prva hristijanja „ko slavibe o bijando dive dikhena sine sar pagansko običaj“ (The World Book En­cy­clo­pe­dia).

9 Ko purano vreme, o Rimjanja hem o Grkija verujnena sine kaj jekh duho tano prisutno keda bijangjovela nesavo manuš, hem kaj adava duho zaštitinela le celo leskoro životo. A adava duho tano povrzimo e devlea soj tano bijamo ko isto dive. Adala so na sine hristijanja slavinena sine pumaro bijando dive soske mislinena sine kaj ako kerena adava, lengere devela ka zaštitinen len.

10. Soske amen na slavinaja amaro bijando dive?

10 So mislinea, dali o Jehova odobrinela te slavina nešto soj povrzimo e hovavne religijaja? (Isaija 65:11, 12). Na, na odobrinela. Adaleske amen na slavinaja amaro bijando dive ili javera praznikija soj povrzime e hovavne religijaja.

DALI TANO VAŽNO KOTAR AVENA O PRAZNIKIJA?

11. Soske nesave manuša slavinena o praznikija? So valjani te ovel amenge najvažno?

11 Nesave manuša džanena kaj o Božiko hem javera praznikija tane paganska, ama palem slavinena len. Ola mislinena kaj o praznikija tane šukar prilika te oven zaedno ple familijaja. Dali tu da agjaar mislinea? Šukar tano te mange te nakhave vreme lencar. O Jehova kergja i familija, hem ov mangela šukar te nakha amare familijaja (Efešanite 3:14, 15). Ama, amenge najvažno valjani te ovel te kera e Jehovaskiri volja, a na te ugodina amare familijake agjaar so ka slavina praznikija soj povrzime e hovavne religijaja. O apostol Pavle vakergja: „Ispitinen soj tano prifatlivo e Gospodareske“ (Efešanite 5:10).

12. Save praznikija na mangela o Jehova?

12 Bute manušenge nane važno kotar avena o praznikija, ama o Jehova na mislinela agjaar. Ov na mangela o praznikija soj tane tari hovavni religija ili praznikija kote so obožavinena pe manuša ili nacionalna simbolija. Na primer, o Egipkjanja slavinena sine but praznikija bašo ple hovavne devela. Keda o Izraelcija iklile taro Egipet, ola lele jekh taro lengere paganska praznikija hem čhivgje leske anav „prazniko bašo Jehova“. Ama, o Jehova kazningja len bašo adava (2. Mojseeva 32:2-10). Sar so vakergja o proroko o Isaija, amen na valjani „te pipina ništo soj melalo!“ (Čitin Isaija 52:11.)

OV LJUBEZNO KEDA OBJASNINEA E JAVERENGE

13. So šaj te puče tut, keda ka odlučine te na slavine praznikija?

13 Keda ka odlučine te na slavine praznikija, šaj ka puče tut nesave bukja. Sar na primer: „So te kerav ako nekoj taro mle kolege pučena man soske na slavinava lencar nesavo prazniko? So valjani te kerav keda nekoj dela man poklon bašo nesavo prazniko? So te kerav ako mlo bračno partneri mangela te slavinav lea o prazniko? Sar te pomožinav mle čhavenge te na oven tažna adaleske so na slavinaja nesavo prazniko ili lengoro bijando dive?“

14, 15. So šaj te kere keda nekoj bahtakerela tuke o prazniko ili dela tut poklon?

14 But tano važno mudro te postapine hem ljubezno te kere lafi ki bilo savi situacija. Na primer, keda o manuša ka bahtakeren tuke o prazniko, na valjani te izbegine len. Šaj te vakere lenge: „Oven saste“. Ama, ako manglja nekoj te džanel soske na slavinea, tegani šaj te objasnine leske. Sekogaš ov ljubezno, taktično hem sikav poštovanje. I Biblija vakerela: „Sar o lon so kerela o hajbe vkusno, agjaar tumaro lafi sekogaš te ovel ljubezno te šaj te ovel prijatno e javerenge, te džanen sekaske te odgovorinen sar so valjani“ (Kološanite 4:6). Šaj te vakere leske kaj tu mangea te družine tut hem te de poklon nekaske ama adava na mangea te kere keda isi praznikija.

15 So valjani te kere ako nekoj dela tut poklon? Ki Biblija nane spisako kote so isi pravilija so te kera ki sekoja situacija, nego oj vakerela amenge kaj valjani te ovel amen čisto sovest (1. Timotej 1:18, 19). Šaj adava so dela tut poklon na džanela kaj tu na slavinea o prazniko. Ili šaj te vakerel tuke: „Džanava kaj na slavinea o prazniko, ama mangava te dav tut akava poklon“. Ko solduj situacie, tu valjani te odlučine dali ka le o poklon ili na. Bilo savi odluka te ane, valjani te ovel tut čisto sovest palo adava. Na mangaja te kera nešto so ka ruminel amaro amalipe e Jehovaja.

TU HEM TLI FAMILIJA

Adala so služinena e Jehovaske tane bahtale

16. So valjani te kere keda tli familija mangela te slavinel prazniko?

16 So valjani te kere keda tli familija mangela te slavinel prazniko? Na valjani te akoše tut lencar. Ma bistre, len isi len pravo te odlučinen so ka keren. Ov ljubezno hem sikav kaj poštujnea lengere odluke, isto sar so mangea ola te poštujnen tle. (Čitin Matej 7:12.) So valjani te kere ako tli familija mangela te ove lencar keda kerena o prazniko? Angleder te odlučine so ka kere, molin tut e Jehovaske te pomožinel tut te ane ispravno odluka. Razmislin baši situacija, rode sovetija ki Biblija hem ko bibliska publikacie. Ma bistre, najvažno tano te kera adava so mangela o Jehova.

17. Sar šaj te pomožine tle čhavenge te na osetinen pe kaj propuštinena nešto adaleske so na slavinena praznikija?

17 Sar šaj te pomožine tle čhavenge te na osetinen pe kaj propuštinena nešto adaleske so na slavinena praznikija? Ponekogaš, šaj te organizirine nešto posebno lenge. Isto agjaar, šaj te kine lenge poklon. Hem jekh taro najšukar poklonija so šaj te de e čhavenge tano te nakhave vreme lencar hem te sikave lenge kaj mangea len.

SLUŽIN E DEVLESKE KO ISPRAVNO NAČIN

18. Soske valjani te dža ko sostanokija?

18 Ako mangaja te kera e Devleskiri volja, valjani te ikljova tari hovavni religija hem te na kera o praznikija hem o adetija soj povrzime laja. Isto agjaar, valjani te služina e Devleske ko ispravno način. Sar šaj te kera adava? Jekh buti so valjani te kera tani te dža ko sostanokija so ikerena e Jehovaskere svedokija. (Čitin Evreite 10:24, 25.) O sostanokija tane but važna ako mangaja te služina e Devleske ko ispravno način (Psalm 22:22; 122:1). Ki lende šaj te ohrabrina amen jekh jekhea (Rimjanite 1:12).

19. Soske tano važno te vakere e javerenge bašo adava so sikliljan tari Biblija?

19 Isto agjaar, važno tano te vakera e javerenge adava so siklilem tari Biblija, soske agjaar služinaja e Devleske ko ispravno način. Bute manušenge tano pharo keda dikhena o lošna bukja so ovena ko sveto. Šaj pendžarea nekas so osetinela pe agjaar. Vaker leske bašo šukar bukja so ka oven ki idnina. Keda džaja ko sostanokija hem keda vakerea e javerenge baši Biblija, ka dikhe kaj nane te mange poviše te ove ki hovavi religija hem te kere lakere adetija. Tegani sigurno ka ove bahtalo hem o Jehova ka pomožinel tut džikote trudinea tu te služine leske ko ispravno način (Malahija 3:10).