GO DIITHUTI tše dintši gotee le go bantšha-diphošo, taba ya Moše e fo ba nonwane. Ba gana pego ya Beibele, gomme ba diriša mekgwa ya go nea bohlatse yeo go ya ka yona taba ya banna ba swanago le Plato le Socrates e tla tšewago e le dinonwane.

Lega go le bjalo, go etša ge re bone, ga go na lebaka le le kwagalago la go ganetša dipego tša Beibele tšeo di bolelago ka Moše. Go fapana le moo, go batho bao ba nago le tumelo, go na le bohlatse bjo bontši bja gore Beibele ka moka ke ‘lentšu la Modimo.’ * (1 Ba-Thesalonika 2:13; Ba-Hebere 11:1) Go batho ba bjalo,  go ithuta ka bophelo bja Moše ga e fo ba taba yeo e ngwadilwego ya go hloka mohola, eupša go e na le moo, ke tsela ya go aga tumelo.

Gantši badiri ba difilimi ba tšweletša bonkgwete bja Moše le go ba sebete ga gagwe—e lego dika tšeo di kgahlišago babogedi. Ke therešo gore Moše o be a e-na le sebete. (Ekisodo 2:16-19) Eupša sa bohlokwa le go feta ke gore e be e le monna wa tumelo. Modimo e be e le wa kgonthe go Moše—e le wa kgonthe mo e lego gore ka morago moapostola Paulo o ile a bolela gore Moše o ile “a xomarêla Eo a sa bonwexo byalo ka e ke ó a mmôna.” (Mongwalo o sekamego ke wa rena.)—Ba-Hebere 11:24-28.

Moše ka go rialo o re ruta go nyakega ga go hlagolela tswalano le Modimo. Le rena bophelong bja rena bja letšatši le letšatši, re ka itshwara ka tsela ye e kego re bona Modimo! Ge e ba re dira bjalo, le ka mohla re ka se itshware ka tsela yeo e mo nyamišago. Ela hloko gape gore tumelo ya Moše e ile ya tiišetšwa ka go yena go tloga bjaneng. O be a e-na le tumelo e tseneletšego yeo e ilego ya dula e tiile go ka emeletšana le go lebana le “mabohlale ohle a Ba-Egipita.” (Ditiro 7:22) A kgothatšo e kgolo gakaakang go batswadi ya gore ba thome go ruta bana ba bona ka Modimo go tloga bjaneng!—Diema 22:6; 2 Timotheo 3:15.

Selo se sengwe sa bohlokwa ke boikokobetšo bja Moše. E be e le “monna yo bolêta ruri xo fetiša batho ka moka ba lefase.” (Numeri 12:3) Ka gona Moše o be a ikemišeditše go amogela diphošo tša gagwe. O ngwala ka phošo ya gagwe ya go se bolotše morwa wa gagwe. (Ekisodo 4:24-26) Ka potego o anega ka go palelwa ga gagwe ke go nea Modimo letago tiragalong e nngwe gotee le ka kotlo e bohloko yeo Modimo a ilego a mo otla ka yona. (Numeri 20:2-12; Doiteronomio 1:37) Go feta moo, Moše o be a ikemišeditše le go amogela dikeletšo tše di tšwago go batho ba bangwe. (Ekisodo 18:13-24) Na e ka se be mo go botse ge banna ba ba nyetšego, bo-tate le banna ba bangwe bao ba nago le matla a taolo ba ka ekiša Moše?

Go ba gona, bantšha-diphošo ba bangwe ba belaela ge e ba Moše a be a ikokobeditše e le ka kgonthe, ba tsopola ditiro tša bošoro tšeo a ilego a di dira. (Ekisodo 32:26-28) Mongwadi Jonathan Kirsch o re: “Moše yo go bolelwago ka yena ka Beibeleng ke ka sewelo a hwetšwago a ikokobeditše gomme le ka mohla ga se a ka a ba bonolo, gomme boitshwaro bja gagwe ga se ka mehla bo ka tšewago e le bjo bo lokilego. Maemong a mangwe a itšego a tšhošago, . . . Moše o tšwelela e le motho wa go ikgantšha, mmolai le yo šoro.” Go swaya diphošo mo go bjalo ke mo go bontšhago go se bulege tlhaologanyo ka tsela e nyamišago. Go bontšha go hlokomologa ntlha ya gore ditiro tša Moše di be di sa tutuetšwe ke bošoro eupša di be di tutuetšwa ke lerato le tseneletšego la go rata toka le go palelwa ke go kgotlelela bokgopo. Mehleng yeno moo go kgotlelela tsela e gobogilego ya bophelo e lego selo se se tlwaelegilego, Moše o dira e le kgopotšo ya go nyakega ga go se kwanantšhe ditekanyetšo tša boitshwaro.—Psalm 97:10.

Moše o ile a tšweletša kgoboketšo e makatšago ya mangwalo. Mangwalo a a akaretša direto (Jobo, Psalme 90), kanegelo ya histori (Genesi, Ekisodo, Numeri), lelokelelo la meloko (Genesi, dikgaolo 5, 11, 19, 22, 25) le palo e kgolo e kgahlišago ya melao yeo e bitšwago Molao wa Moše (Ekisodo, dikgaolo 20-40; Lefitiko; Numeri; Doiteronomio). Molao wo wo o buduletšwego ke Modimo o be o e-na le dikgopolo, melao, melao ya motheo ya mmušo yeo e bego e gatetše pele kudu go feta e mengwe ya nakong yeo.

Dinageng tšeo go tšona moetapele wa Mmušo a hlankelago gape bjalo ka moetapele wa Kereke, gantši se se feleletša ka go se kwane, kgatelelo ya bodumedi le go diriša matla gampe. Molao wa Moše o be o akaretša molao wa motheo wo o dirago gore Kereke le Mmušo di arogane. Kgoši e be e sa dumelelwa gore e dire mediro ya boperisita.—2 Koronika 26:16-18.

Molao wa Moše gape o be o e-na le ditaelo tša bohlweki gotee le tša go thibela bolwetši, bjalo ka go ntšhetša batho ba babjago ka ntle ga mešaša le go epelwa ga mantle a batho, tšeo di dumelelanago le thutamahlale ya lehono. (Lefitiko 13:1-59; 14:38, 46; Doiteronomio 23:13) Taba ye e a kgahliša ge o nagana feela gore bontši bja dihlare tša kalafo tša ba-Egipita mehleng ya Moše e be e le metswako e kotsi ya bofora e bile e theilwe go tumela-khwele. Lehono dinageng tše di hlabologago, batho ba  dimilione ba ka be ba ile ba šireletšwa malwetšing le lehung ge nkabe ditekanyetšo tša bohlweki tšeo di bego di rutwa ke Moše di ile tša dirišwa.

Bakriste ga ba gapeletšege go latela Molao wa Moše. (Ba-Kolose 2:13, 14) Eupša go ithuta wona go sa dutše go na le mohola o mogolo. Molao woo o be o kgothaletša ba-Isiraele go nea Modimo boineelo bjo bo feletšego le go phema borapedi bja diswantšho. (Ekisodo 20:4; Doiteronomio 5:9) O be o laela bana go hlompha batswadi ba bona. (Ekisodo 20:12) Molao o be o bile o iletša go bolaya, bootswa, bohodu, go bolela maaka le go duma. (Ekisodo 20:13-17) Melao yeo ya motheo e sa dutše e tšeelwa godimo kudu ke Bakriste lehono.

Re phela dinakong tše di nyamišago. Ka kgonthe batho ba nyaka moetapele wa go swana le Moše—motho yoo a se nago matla le bolaodi feela eupša gape a bile a botega ka go se kwanantšhe, a le sebete, a e-na le kwelo-bohloko gomme a tloga a rata toka. Ge Moše a e-hwa, mohlomongwe ba-Isiraele ba ile ba ipotšiša gore, ‘Na go tla ka gwa ba le motho yo a swanago le yena mo lefaseng gape?’ Moše ka noši o ile a araba potšišo yeo.

 Mangwalo a Moše a hlalosa kamoo bolwetši le lehu di thomilego ka gona le lebaka leo ka lona Modimo a dumeletšego bokgopo gore bo tšwele pele. (Genesi 3:1-19; Jobo, dikgaolo 1, 2) Go Genesi 3:15, go ngwadilwe boporofeta bja pele bja Modimo—kholofetšo ya gore mafelelong bokgopo bo tla fedišwa! Ka tsela efe? Boporofeta bo ile bja bontšha gore go be go tla belegwa motho yoo phološo e bego e tla tla ka yena. Kholofetšo ye e ile ya thea kholofelo ya gore Mesia o be a tla tšwelela gomme a phološe batho. Eupša Mesia e be e tla ba mang? Moše o re thuša go mo hlaola ka tsela e kwagalago.

Ge Moše a šetše a le kgaufsi le go hwa, o ile a bolela mantšu a a boporofeta a rego: “Morêna Modimo wa xaxo ó tlo Xo tsošetša Moporofeta e a swanaxo le nna, e a tšwaxo mo xare xa lena le xo bana beno; Yêna-eo Le mo theetšeng.” (Doiteronomio 18:15) Moapostola Petro ka morago o ile a diriša mantšu ao go Jesu ka go lebanya.—Ditiro 3:20-26.

Bahlalosi ba bantši ba ba-Juda ba ganetša ka matla go swantšha Moše le Jesu ka tsela le ge e le efe. Ba nea mabaka ka gore mantšu a temana ye a bolela ka moporofeta le ge e le ofe wa therešo yoo a ilego a latela ka morago ga Moše. Lega go le bjalo, go ya ka Tanakh—The Holy Scriptures ya Mokgatlo wa Ba-Juda wa go Gatiša, Doiteronomio 34:10 e re: “Le ka mohla ga se gwa ka gwa ba le moporofeta Isiraeleng yo a swanago le Mošê—yo MORENA a mo tsebilego ka go lebanya difahlego le yena.”

Ee, baporofeta ba bantši ba botegago ba bjalo ka Jesaya le Jeremia ba bile gona ka morago ga Moše. Eupša ga go le o tee wa bona yoo a ilego a ba le tswalano ya moswana-noši le Modimo go swana le yeo Moše a ilego a e thabela—ya go bolela le yena ka go “lebanya difahloxô.” Ka gona, kholofetšo ya Moše ya gore go tla ba le moporofeta wa go ‘swana le yena’ e swanetše go ba e šupa go motho o tee feela—Mesia! Se se kgahlišago ke gore pele ga ge Bokriste bo ka ba gona—le pele ga ge Bakriste ba maaka ba ka thoma tlhaselo ya bodumedi—diithuti tša ba-Juda di be di lebelela dilo ka tsela e swanago. Bohlatse bja se bo ka bonwa go dingwalwa tša Sejuda tše bjalo ka Midrash Rabbah, yeo e hlalosago Moše e le yo a tlilego pele ga “Mophološi wa mafelelo” goba Mesia.

Taba ya gore Jesu o be a swana le Moše ka ditsela tše dintši e ka se ganetšwe. (Bona lepokisi “Jesu—Moporofeta yo a Swanago le Moše.”) Jesu o na le matla le bolaodi. (Mateo 28:19) Jesu “ke yo boló le wa pelo e kokobetšexo.” (Mateo 11:29) Jesu o hloile go hloka molao le go hloka toka. (Ba-Hebere 1:9) Ka gona a ka re nea boetapele bjo re bo nyakago e le ruri! Ke yena yoo kgaufsinyane a tlago go fediša bokgopo gomme a fetošetša lefase maemong a Paradeise yeo Beibele e e hlalosago. *