Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JANEA DI ME̱NDE̱ WANE̱ MAWENGISAN

“Musango mu si be̱n su”

“Musango mu si be̱n su”

Matumba ma Lati ma mome̱le̱ bato be̱se̱ o bola ebolo mwemba, o bola wonj’a bato ba benama edube, na o bongwa wum’asu ya boja. Ońola nje e? Maher Nasser a kwaledi o ńuspepa UN Chronicle ońola mambo mena ma matape̱ wase ńe̱se̱, ka “tabilane̱ la ngo̱, mabo̱to̱ ma masue̱le̱ njo, si te̱me̱ la sim di mabate̱ nde yambe̱, bila be si mabo̱, mamuti ma bato me eto̱m o jasumwe̱ o mamboa mabu, ebwan e lań o wase ńe̱se̱, maboa ma matombeye̱, na mambo ka man.”

Bape̱pe̱ ba boli buka nika, ba sue̱le̱ jo̱nge̱le̱ la be̱ne̱ janea di maneye̱ wase ńe̱se̱. Mō̱ ńabu a ta nde ńadibie̱ ńa Italia Dante (1265-1321) nu ta pe̱ nde mupo̱nge̱ myenge na mot’a politik; nupe̱pe̱ a ta nde ńadibie̱ Albert Einstein (1879-1955). Dante a ta a dube̱ ná musango ma mbale̱ mu titi ná mu be̱ o wase ńabedi o politik. A timbise̱le̱ byala ba Yesu Kristo ná “Janea na Janea jaban te̱, di mańama.”​—Lukas 11:17.

Son a ponda ombusa Bila ba wase ńe̱se̱ be londe̱ beba, bena be bolane̱ ko̱s’a mabumbe inde̱ne̱ iba, Albert Einstein a tiledi Jako̱to̱ne̱ Dinde̱ne̱ la Matumba ma Lati leta di telam. A kwali oten ná “Matumba ma Lati mangame̱n pomane̱ bola nje e mapule̱ o bokise̱ janea la mbale̱ ońola wase ńe̱se̱.”

Nde je ná di be̱ mbaki ná balonge̱ di janea ba si me̱nde̱ timba be̱ bato̱nde̱ mate̱ki, bato ba si dongame̱n o londise̱ m’bē̱ mabu to̱ bato ba mabandan e? Nga ba me̱nde̱ nde be̱ bobe ka bane̱ banedi be̱se̱ e? Mi myuedi mi mo̱nge̱le̱ biso̱ byala ba mulangwe̱ myango ńa Inglisi Lord Acton, nu kwali ná: “Doi la byanedi disadi di mańamse̱ bosadi, doi la byanedi dinde̱ne̱ pe̱ bonde̱ne̱.”

Nde ná bato be̱se̱ ba be̱ne̱ musango ma mbale̱ na jalatane̱, jangame̱n be̱ mulatako. Ne̱ni nika ńeno̱ ná e we̱le̱ be̱ e? Mo̱ nika ńe ná e we̱le̱ bolane̱ e? Jalabe̱ la Bibe̱l le nde ná e. Nika ńe ná e bolane̱, e me̱nde̱ pe̱ bolane̱. Ne̱ni e? Seto̱ na janea la wase ńe̱se̱ lena di longedi na bato ba politik ba bobe. Nde na janea di bokisabe̱ na Loba. Omo̱ń a nika, tongwea na di janea, Yehova a me̱nde̱ bolane̱ bwam a be̱nno̱ o janea bewekedi bao. Njika janea di e? Bibe̱l e mabele̱ mo̱ ná “Janea la Loba.”​—Lukas 4:43.

“JANEA LO̱NGO̱ DI YE”

Yesu Kristo a ta nde a kwalea Janea la Loba ponda a kwalino̱ o muka a bolino̱ ka patan ná: “Janea lo̱ngo̱ di ye. Jemea lo̱ngo̱ di bolabe̱ o wase kana o mo̱ń.” (Mateo 6:9, 10) E, Janea la Loba di me̱nde̱ bola ná jemea la Loba nde di bolane̱ o wase, seto̱ jemea la bato ba mukubo to̱ bena ba mapule̱ janeye̱ ye̱ke̱i te̱.

Janea la Loba di belabe̱ pe̱ ná “Janea la mo̱ń.” (Mateo 5:3) Ońola nje e? Ońolana to̱ná di me̱nde̱no̱ janea wase ńe̱se̱, di me̱nde̱ nde janea wa la mo̱ń seto̱ wa la wase. Dutea te̱ nje nika e mapulano̱ kwala. Di janea di si me̱nde̱ baise̱ mo̱ni, k’eyembilan tax. E se̱ lo̱ko̱mea nika e me̱nde̱no̱ be̱ ońola bato ba me̱nde̱ be̱ owas’a byanedi bao e!

Ka nje te̱ yeno̱ ońola “janea” te̱, Janea la Loba di be̱n kiṅe̱. Kiṅ’ao ńe nde Yesu Kristo, ńena nu kusane̱ nde Loba doi lao la byanedi. Bibe̱l e makwala jombwea Yesu ná:

  • “Janea di me̱nde̱ be̱ o makata mao . . . o lańse̱ janea na bola kond’a David na janea lao musango mu si be̱n su.”​—Yesaya 9:5, 6.

  • “Na ngińa, edube na janea ba bolabe̱ mo̱; na matumba, bekombo na leme̱ le̱se̱ ba kumwa bolea mo̱. Doi lao . . . di si mabo̱.”​—Daniel 7:14.

  • “Janea la wase di mátimba la Sango asu [Loba] na Krist’ao.”​—Bebīsedi 11:15.

Ná byala ba muka Yesu a bolino̱ ka patan be londe, Janea la Loba di me̱nde̱ londise̱ o mususu jemea la Loba o wase. Owas’a byanedi bao, bato be̱se̱ ba me̱nde̱ jokwa ne̱ni bongwa wase ná e timbe wum’a boja ya bwam.

Di buki me̱se̱, Janea la Loba di me̱nde̱ jokwe̱le̱ bato be owas’a byanedi bao. Bato be̱se̱ ba me̱nde̱ nde jokwa milemlem ma bete̱sedi. Diwanje̱ to̱ si so̱ṅtane̱le̱ ba si me̱nde̱ be̱. Yesaya 11:9 e makwala ná: “Lambo la bobe na la mbo̱lo̱n di si me̱nde̱ bolane̱ . . . Ebanja ekombo e me̱nde̱ londa na so̱ṅtane̱ la Yehova na pum, kana njib’a munja e londino̱ na madiba.”

Bato be̱se̱ o wase ba me̱nde̱ so̱ be̱ mulatako ba ja pe̱ na musango, ka nje te̱ Matumba ma Lati ma tano̱ ma pula. Ba me̱nde̱ ‘kusa njoaso’a munam’ bupisane̱ Myenge 37:11. Niponda, di si me̱nde̱ pe̱ bia byala ka “ebwan,” “kwese̱ la wase mbindo,” “tue,” na “bila.” Nde njika ponda nika e me̱nde̱no̱ bolane̱ e? Njika ponda Janea la Loba di me̱nde̱no̱ botea janea wase e? Ne̱ni di me̱nde̱no̱ bola nika e? Ne̱ni pe̱ weno̱ ná o tombwane̱ minam mao e? Jombweye nika.