Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

MULOPO MA JOKWA 14

Bwemba bo mawe̱ la pongo!

Bwemba bo mawe̱ la pongo!

“Tumba diwo̱ di tubi o ekombo am.”​YOEL 1:6.

MWENGE 95 Mwe̱ne̱n mu mabenga pańa

EBONGOLO *

1. Ne̱ni munasango Russell na mako̱m mao ba tano̱ bokwa Bibe̱l e, ońola nje pe̱ nik’e tano̱ mbad’a bwam ńa jokwa e?

YE BUKA ebwe’a mbu we̱nge̱, munasango C. T. Russell na mako̱m mao, son a dibo̱to̱ la bokwe̱ Eyal’a Loba bape̱pe̱, ba botedi ko̱to̱me̱ mwemba. Ba ta ba pula so̱ṅtane̱ nje Bibe̱l e mokwe̱le̱no̱ na mbale̱ jombwea Yehova Loba, Yesu Kristo, ebe̱yed’a bawedi, na diko̱ti. Mbad’abu ńa jokwa e ta e wama. Moto mō̱ a ta be̱ a baise̱ myuedi, nde dibo̱to̱ le̱se̱ di wasa text a Bibe̱l ye̱se̱ ye mulatako na mi myuedi. Ba ta be̱ ba so̱i te̱ jalabe̱, ba matila mo̱. Na jongwane̱ la Yehova, yin kriste̱n a mbale̱ i so̱i jita la mbal’a dibongo yena ye biso̱ mweńa nate̱na we̱nge̱.

2. Ońola njika njo̱m jeno̱ ná di si so̱ṅtane̱ eding’a Bibe̱l bwam ponda iwo̱ e?

2 Nde ban bokwe̱ Bibe̱l ba pomane̱ o so̱ṅtane̱ ná ye ndutu jita o so̱ṅtane̱ beteledi ba eding’a Bibe̱l buka belēdi ba dibongo ba Bibe̱l. Ońola nje nika e? Njo̱m po̱ ńe nde ná, di maso̱ṅtane̱ nde bedinge̱ ba Bibe̱l bwambwam o pond’a belondisedi bao, to̱ ombusa belondisedi bao. Njo̱m nipe̱pe̱ ńe nde ná, ná di so̱ṅtane̱ eding’a Bibe̱l bwam, jangame̱n nde jombwea mo̱ o mususu mao mwe̱se̱. Jombwedi te̱ eding’a Bibe̱l o tóngo diwo̱ buka te̱ nde di s’ombweye mo̱ o mane̱ matóngo, je ná di si so̱ṅtane̱ mo̱ bwam. E me̱ne̱n ná nika nde e tombino̱ na edinge̱ ewo̱ e maso̱be̱ o kalat’a Yoel. Jombweye pe̱te̱ y’edinge̱, nde je̱ne̱ ońola nje jangame̱nno̱ tukwa so̱ṅtane̱ di be̱nno̱ tatan.

3-4. Nate̱na nin we̱nge̱, ne̱ni di tano̱ di so̱ṅtane̱ eding’a Yoel 2:7-9 e?

3 Langa Yoel 2:7-9. Yoel a bīse̱ ná makele ma me̱nde̱ wana dibumbe o ekombo a Israel. Be betanda ba ngolowake̱ bena be be̱n masonga na mpe ka ma ngila, be me̱nde̱ da myele mye̱se̱ o ekombo a Israel! (Yoel 1:4, 6) Etum a mimbu yen we̱nge̱ jo̱nge̱le̱no̱ ná yen edinge̱ e makwalea nde baboledi ba Yehova bena ba mate̱ dikalo ka ebimb’a makele to̱ moto a titino̱ ná embe̱. So̱ṅtane̱ di tano̱ di be̱ne̱ le nde ná yen ebol’a dikalo e mawana dibumbe o “ekombo,” nika ńe nde bato bena ba madiabe̱le̱ na badiedi b’ebasi. *

4 Di langi te̱ Yoel 2:7-9 buka te̱, ye ná ye̱ne̱ne̱ biana be beteledi be te̱nge̱n. Nde di no̱ngi te̱ ponda o jombwea y’edinge̱ o mususu mao mwe̱se̱, di me̱ne̱ ná jangame̱n so̱ṅtane̱ mo̱ o mbadi nipe̱pe̱. Jombweye te̱ njo̱m ine̱i i matute̱le̱ biso̱ o kwala nika.

NJO̱M INE̱I OŃOLA NJE TUKWA SO̱ṄTANE̱

5-6. Njika myuedi jeno̱ ná di baise̱ ke̱ di langi (a) Yoel 2:20 e? (b) Yoel 2:25 e?

5 Ka njo̱m a boso, maka ná Yehova a kakane̱ ná a mapo̱tise̱ nu nu wu la pongo [makele] “etum.” (Yoel 2:20) Yete̱na makele me nde Mboṅ a Yehova i masengane̱ byanedi ba Yesu ba te̱ dikalo na timbise̱ bato bokwedi, ońola nje Yehova a kakane̱no̱ o po̱tise̱ babo̱ etum e? (Hes. 33:7-9; Mat. 28:19, 20) E me̱ne̱ne̱ ná bwē ná seto̱ baboledi bao ba jemea nde Yehova a mapo̱tise̱no̱ etum, nde lambo le ná di wanea babo̱ mbeu a ńolo to̱ musingedi.

6 Ońola njo̱m ni londe̱ iba, ombwa nje e tilabe̱ o kalat’a Yoel 2:25. Oten Yehova a makwala ná: “Na matimbise̱ bińo̱ mbu myena dikele, ndomese̱le̱, ese̱le̱ na eyoi ba ńamse̱no̱, mu mulo̱ṅ munde̱ne̱ na tano̱ na loma te̱nge̱ne̱ bińo̱.” Maka ná Yehova a kakane̱ ná a “matimbise̱” nje makele ma ńamse̱no̱. Yete̱na makele me nde bate̱ dikalo la Janea, ke̱ nik’e mapula nde kwala ná dikalo labu di mawana nde mbeu a ńolo. Nde, di dikalo labu di masunga nde malonge̱, le pe̱ ná di tute̱le̱ babobe bō̱ o jate̱le̱. (Hes. 33:8, 19) Nika ńe pe̱ nde lambo la bwam ońol’abu!

7. O Yoel 2:28, 29, nje ben byala ná “ombusa nika,” be mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ e?

7 Langa Yoel 2:28, 29. Njo̱m ni londe̱ ilalo ńena ońol’ao nde jangame̱nno̱ tukwa so̱ṅtane̱ lasu e mombwea nde mbadi mambo ma mabupane̱le̱no̱ o y’edinge̱. Mo̱ o maki ná Yehova a kwali ná: “Ombusa nika na me̱nde̱ koma mudī mam”; nika ńe nde ombusa makele bo̱le̱ ebol’abu e? Ye so̱ te̱ ná makele me nde bate̱ dikalo la Janea la Loba, ońola nje Yehova a makomeano̱ nde babo̱ mudī mao ombusa babo̱ bo̱le̱ ebol’abu ya dikalo e? Mbale̱ ńe nde ná esibe̱ na jongwane̱ la ngiń’a mudī musangi ma Loba, baboledi bao ba si wusa benga te̱ dikalo min mimbu me̱se̱ owas’a mitakisan ma ngińa na myekan.

Munasango J. F. Rutherford na bane̱ bonasango bo̱kisabe̱ bena ba ta ba die̱le̱ ebolo, ba te̱ dikalo la beko̱kisedi ba Loba te̱nge̱ne̱ yen ebe̱yed’a mambo ya bobe na ngiń’a mulema (Ombwa mulopo ma jokwa 14, dongo 8)

8. Ba nja be makele Bebīsedi 9:1-11 e makwaleano̱ e? (Ombwa duta la dipapa laboso.)

8 Langa Bebīsedi 9:1-11. Tatan jombweye njo̱m ni londe̱ ine̱i. O kwaṅ di ta nde di so̱ṅtane̱ ná makele mena eding’a kalat’a Yoel e makwaleano̱ ma mombwea nde ebol’asu ya dikalo, ebanja edinge̱ epe̱pe̱ ye bowan na yen e maso̱be̱ o kalat’a Bebīsedi. Y’edinge̱ e makwalea nde ebimb’a makele mena ma be̱n myoso ka ma bato, na “bekoto o milopo biana ba gol.” (Bbī. 9:7) Ma makele ma matakise̱ “bato [basingedi ba Loba] bena ba si be̱n ebatan a Loba o mbo̱mbo̱” etum a myo̱di mitanu, mye nde pambo a ponda ńa longe̱ la dikele. (Bbī. 9:4, 5) E me̱ne̱n ná man makele me nde baboledi ba Yehova bo̱kisabe̱. Na ngiń’a mulema ńe̱se̱ ba mate̱ dikalo la beko̱kisedi ba Loba te̱nge̱ne̱ yen ebe̱yed’a mambo ya bobe; nika e matakise̱ pe̱ bato be̱se̱ ba masue̱le̱ nin wase.

9. Njika mawengisan mande̱ne̱ me oteten a makele Yoel e̱nno̱ na ma mena Yohane a kwaledino̱ e?

9 Ye mbale̱ ná eding’a Bebīsedi na ya Yoel be be̱n mambo mō̱ me bowan. Nde be bedinge̱ be be̱n pe̱ mawengisan mande̱ne̱. K’eyembilan, o eding’a Yoel, makele ma dedi bewudu be̱se̱. (Yoel 1:4, 6, 7) O je̱ne̱ Yohane a kusino̱, “doi di ta di bolabe̱ mo̱ [makele] ná ma si bolane̱ bewudu ba wase bobe.” (Bbī. 9:4) Makele Yoel e̱nno̱ ma wu nde la pongo. (Yoel 2:20) Ma mena Yohane e̱nno̱ ma busi nde o ekukud’a njiba. (Bbī. 9:2, 3) Makele Yoel a kwaledino̱ ma po̱tisabe̱ etum. Nde o kalat’a Bebīsedi, Yehova a si po̱tise̱ makele etum, ese̱le̱ nde ná ma bo̱le̱ ebol’abu. To̱ lambo di si malee̱ o Bibe̱l ná Yehova a si do̱lisane̱ mo̱.​—Ombwa edinge̱le̱ “ Bedinge̱ jombwea makele​—To̱ná beno̱ bowan, be diwengisan.”

10. Bola eyembilan a Betiledi e malee̱ ná makele Yoel na Yohane ba kwaledino̱ me ná ma be̱ne̱ beteledi be diwengisan.

10 Mawengisan mande̱ne̱ mena me oteten a be bedinge̱ bebane̱ ma mongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ná be titi mulatako. Mo̱ je nde o kwala ná makele mena kalat’a Yoel e kwaledino̱ me diwengisan na makele mena kalat’a Bebīsedi e makwaleano̱ e? E. O Bibe̱l, e yo̱ki po̱ ná eyemban ewo̱ e be̱ne̱ beteledi be diwengisan o bete̱medi be diwengisan. K’eyembilan, o Bebīsedi 5:5, Yesu a belabe̱ ná “ngil’a tumba la Yuda” nde ke̱ o 1 Petro 5:8, Diabolo a belabe̱ ná “ngila ni madome̱.” Njo̱m ine̱i di kwaledino̱ o din dongo i malee̱ ná jangame̱n wasa beteledi bepe̱pe̱ b’eding’a Yoel. Njika mo̱ e?

NJE Y’EDINGE̱ E MAPULANO̱ O KWALA E?

11. Ne̱ni Yoel 1:6 na 2:1, 8, 11 be mongwane̱no̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ ba nja be makele e?

11 Di no̱ngi te̱ ponda o jombwea ná pe̱ńe̱pe̱ńe̱ eding’a kalat’a Yoel o mususu mao mwe̱se̱, di maso̱ṅtane̱ ná muto̱ped’a mudī a ta nde a bīse̱ ko̱ye̱ la sonj’a bila. (Yoel 1:6; 2:1, 8, 11) Yehova a ta a kwala ná a me̱nde̱ bolane̱ ‘mulo̱ṅ mao munde̱ne̱’ (sonj’a Babilon) o ko̱kise̱ Bonaisrael ba pamo. (Yoel 2:25) E te̱nge̱n o kwala ná mu mulo̱ṅ mu wu nde “la pongo” ebanja bato ba Babilon ba wu nde la pongo o po̱ dumba ekombo a Israel. (Yoel 2:20) Mu mulo̱ṅ ma bila mwe nde ka ebimb’a makele yena e longedi bwam. Yoel a kwali ońol’abu ná: “Moto [sonja] te̱ a madangwa nde o nge’ao; . . . Ba mingea o mundi, ba malanda o bedima, ba mondea o mandabo, ba maso̱lo̱ o winda ka bibedi.” (Yoel 2:8, 9) Keka te̱ dutea nje nika ńeno̱. Sonja ye o bepolo be̱se̱. Epolo to̱ ewo̱ moto eno̱ ná a wutame̱ e titi. To̱ moto a titi ná a samba po̱ a sonj’a Babilon!

12. Ne̱ni eding’a Yoel jombwea makele e londino̱ e?

12 Kapo̱ ka makele, bato ba Babilon (to̱ ba Kaldea) ba dumbi mundi ma Yerusalem o mbu 607 B.P.A. Bibe̱l e makwala ná: ‘Kiṅ’a bato ba Kaldea ńondedi o janane̱ babo̱, na mo̱ e bwa beso̱mbe̱ babu ba bato . . . , e si we̱nge̱le̱ eso̱mb’a mome to̱ ya muto, mutudu to̱ mudun a moto, a bake̱ babo̱ be̱se̱ o dia lao. Ba dise̱ ndabo a Loba, ba bule̱le̱ bedima ba Yerusalem, ba dise̱ mandabo mao mande̱ne̱ wea, ba ńamse̱ pe̱ mambo mao ma ndo̱n me̱se̱.’ (2 Mya. 36:17, 19) Ombusa bato ba Babilon bo̱le̱ bumbise̱ ekombo, nje ye̱se̱ bato ba wusano̱ kwala e ta nde ná: “E bumbi, bato to̱ byembe ba titi oten; e bakabe̱ o mā ma bato ba Kaldea.”​—Yer. 32:43.

13. Bola beteledi ba byala be o Yeremia 16:16, 18.

13 Lambo ka 200 ba mbu ombusa eding’a Yoel, Yehova a bolane̱ Yeremia o bīse̱ lambo dipe̱pe̱ jombwea bo bwemba. A kwali ná badumbe̱ ekombo ba me̱nde̱ wase̱le̱ Israel ńe̱se̱ o so̱ babole̱ mambo ma bobe, ba damea pe̱ babo̱ be̱se̱. “Yehova mo̱ na: Ombwa, na maloma bele̱ jita la bato ba musombo bena ba me̱nde̱ sombwe̱ babo̱ ka sue. Denge̱ na mabele̱ pe̱ jita la bato ba jango bena ba me̱nde̱ bupe̱ babo̱ o midongo me̱se̱, o mikondoki me̱se̱ na o mbalat’a madale. . . . Na mase̱le̱ so̱ timbise̱le̱ babo̱ bobe babu na bebula babu.” E be̱ tube̱ to̱ beyidi ba si wusa wuta bato ba bobe ba Israel ná sonj’a Babilon i si so̱ babo̱.​—Yer. 16:16, 18.

TIMBISABE̱ LA MAMBO PEŃA

14. Njika ponda eding’a Yoel 2:28, 29 e londino̱ e?

14 Yoel a bīse̱ pe̱ myango ma bwam. Me nde ná da di me̱nde̱ pe̱te̱ be̱ tute̱ o ekombo. (Yoel 2:23-26) Denge̱, o pambo a ponda po̱ te̱nge̱ ni ta ńangame̱n po̱, da la mudī pe̱ di be̱ tute̱. Yehova a kwali ná: “Na me̱nde̱ koma mudī mam omo̱ń a byobo be̱se̱; bana bańu ba bome na ba bito ba me̱nde̱ to̱po̱ bedinge̱ . . . Na omo̱ń a bautu bańu ba bome na ba bito mo̱me̱ne̱ na me̱nde̱ koma mudī mam.” (Yoel 2:28, 29) Loba a si kom mudī mao dibokime̱ne̱ ombusa Bonaisrael busa o Babilon timba o ekombo abu. Nde nik’e bolane̱ nde bebwea ba mimbu ombusa ponda, o Buńa ba Mwatanu o mbu 33 P.A. Ne̱ni di bino̱ nika e?

15. Bupisane̱ Bebolo 2:16, 17, njika mpo̱ngulan Petro a wanno̱ o byala ba Yoel 2:28 e, nje pe̱ nika e malee̱no̱ e?

15 Ńamuloloma Petro nu tutabe̱le̱ na mudī musangi, a kwali ná betańsedi be bolane̱ o Buńa ba Mwatanu be nde belondisedi ba eding’a Yoel 2:28, 29. Lambo ka nge̱ṅ dibua ya idib’a bo buńa, Yehova a kom mudī musangi o mbad’a betańsedi, na mo̱ mu tute̱le̱ ba bena ba kusi mo̱ o to̱po̱ “bebolo bende̱ne̱ ba Loba.” (Bebolo 2:11) Owas’a ngiń’a mudī musangi, Petro a bolane̱ byala be son a diwengisan ponda a timbise̱le̱no̱ byala b’eding’a Yoel. (Langa Bebolo 2:16, 17.) O mulopo ná a boteye na ben byala ná “ombusa nika,” Petro a kwali nde ná: “O mińa misukan”; owan mińa misukan me nde su la ebe̱yed’a mambo ya Bonayuda. Niponda Loba a me̱nde̱ koma mudī mao “omo̱ń a byobo be̱se̱.” Nik’e malee̱ nde ná eyek’a ponda e tombi obiana eding’a Yoel e makusa belondisedi bao.

16. Ne̱ni mudī musangi mongwane̱no̱ ebol’a dikalo o ebwe’a mbu yaboso e, na o nin we̱nge̱ pe̱ e?

16 Ombusa di komabe̱ la mudī musangi la betańsedi o ebwe’a mbu yaboso nde ebol’a dikalo e botedino̱ lańa o wase ńe̱se̱. Ponda Paulo a tilino̱ leta lao ońola mwemba ma Kolose, o lambo ka mbu 61 P.A., a kwali ná myango ma bwam mi ta mi málangwabe̱le̱ “bewekedi be̱se̱ be owas’a mo̱ń.” (Kol. 1:23) O mińa ma Paulo, “bewekedi be̱se̱” nik’e ta nde mindi me̱se̱ mena mi ta mi biane̱ o ni ponda. Na jongwane̱ la ngiń’a mudī musangi ma Yehova, ebol’a dikalo e bati lańa buka nika o nin pond’asu, “nate̱na o masu ma wase”!​—Bebolo 13:47; ombwa edinge̱le̱ “ Na me̱nde̱ koma mudī mam.”

NJE E TUKO E?

17. Nje e tuko o so̱ṅtane̱ lasu la eding’a Yoel jombwea makele e?

17 Mo̱ nje so̱ e tuko e? Tatan so̱ṅtane̱ lasu la edinge̱ e maso̱be̱ o kalat’a Yoel 2:7-9 di bati sanga. O pe̱m n’esungu, mi myemba mi si mombwea ko̱d’asu o ebol’a dikalo, nde ko̱ye̱ la milo̱ṅ ma bila ma Babilon mena mi dumbi Yerusalem o mbu 607  B.P.A.

18. Nje e si tuko ońola baboledi ba Yehova e?

18 Nde nje e si tuko e? Baboledi ba Yehova ba mabenga langwa myango ma bwam o bepolo be̱se̱, ba mabolane̱ pe̱ mbadi ye̱se̱ o bola nika. (Mat. 24:14) Janea la bato to̱ diwo̱ di titi ná jeka biso̱ ná di londise̱ ebol’asu ya dikalo. Na jongwane̱ la Yehova, di mabola y’ebolo na iwiye̱ we̱nge̱ buka ponda ni tombi, di malangwa myango ma bwam ma Janea na ngiń’a mulema ńe̱se̱! Na sibise̱ la ńolo le̱se̱, di mabenga lakisane̱ Yehova ná ongwane̱ biso̱ o so̱ṅtane̱ bedinge̱ ba Bibe̱l, je pe̱ mbaki ná o ponda ni te̱nge̱n, a me̱nde̱ dangwane̱ biso̱ “o mbale̱ ńe̱se̱”!​—Yohane 16:13.

MWENGE 97 Eyal’a Loba nde ye longe̱

^ par. 5 Etum a mimbu yen we̱nge̱, jo̱nge̱le̱no̱ ná edinge̱ e maso̱be̱ o kalat’a Yoel epas’a 1 na 2 e makwalea nde ońola ebol’asu ya dikalo o nin we̱nge̱. Nde njo̱m a bwam ine̱i ye ońola nje e me̱ne̱nno̱ ná jangame̱n tukwa so̱ṅtane̱ lasu la di dongo l’eding’a Yoel. Yi njo̱m ye nde njika mo̱ e?

^ par. 3 K’eyembilan, ombwa mulopo ma jokwa “La création manifeste la sagesse de Jéhovah” o Njongo a Betatedi ńa fre̱nsi ńa 15 ma Dibaba 2009, mongo 14-16.