Zbližajte se z Bogom

»Ti, ki poslušaš molitve«

1. KRONIŠKA 4:9, 10

ALI Bog Jehova zares usliši iskrene molitve predanih častilcev? Svetopisemska pripoved o precej neznanem človeku po imenu Jabez pokaže, da Jehova resnično posluša molitve. (Psalm 65:2) To kratko pripoved najdemo tam, kjer je verjetno ne bi pričakovali – sredi rodovniških seznamov na začetku Prve kroniške knjige. Pa si poglejmo, o čem govori 1. kroniška 4:9, 10.

Vse, kar vemo o Jabezu, je zapisano v teh dveh vrsticah. V 9. vrstici beremo: »Ime Jabéz mu je dala njegova mati. Rekla je namreč: ‚Rodila sem ga v bolečinah.‘« * Zakaj je zanj izbrala takšno ime? Ali so bile njene porodne bolečine hujše od običajnih? Ali je bila morda vdova in ji je bilo hudo, ker ob sebi ni imela moža, s katerim bi skupaj pričakala novorojenčka? Sveto pismo nam o tem ne pove ničesar. Toda kasneje je ta mati lahko bila na svojega sina še kako ponosna. Jabezovi bratje so bili morda zgledni možje, vendar je »Jabéz [. . .] užival večji ugled kakor njegovi bratje«.

Jabez je bil mož molitve. Svojo molitev je pričel s prošnjo za Božji blagoslov. Nato je izrekel še tri prošnje, iz katerih se jasno vidi, kako močno vero je imel.

Kot prvo je rotil Boga, naj razširi njegovo ozemlje. (Vrstica 10) Ta plemeniti mož ni nenasitno hrepenel po ozemlju; ni hlepel po posestvu, ki je pripadalo njegovemu bližnjemu. To iskreno prošnjo je morda izrekel zaradi ljudi, in ne zaradi zemlje same. Morda je prosil za to, da bi se njegovo področje v miru razširilo, tako da bi se lahko na njem zbiralo več častilcev pravega Boga. *

Kot drugo je Jabez prosil Boga, da bi bila z njim njegova »roka«. Božja simbolična roka predstavlja moč, s katero Bog pomaga svojim častilcem. (1. kroniška 29:12) Jabez se je, da bi se izpolnile želje njegovega srca, zanašal na Boga, in Njegova roka ni nikoli prekratka pri tistih, ki verujejo vanj. (Izaija 59:1)

Kot tretje pa je prosil Boga: »Ko bi me le [. . .] obvaroval pred nesrečo, da mi ne bi škodovala.« Besedna zveza »da mi ne bi škodovala« oziroma, kot piše v nekem drugem prevodu, »da me ne zadene bolečina« morda kaže na to, da Jabez ni prosil za to, da bi ubežal nesreči, ampak za to, da ga posledice hudega ne bi užalostile ali ga potrle.

Jabezova molitev odkriva njegovo veliko skrb za pravo čaščenje kakor tudi vero in zaupanje v Tistega, ki posluša molitve. Kako se je Jehova odzval? Ta kratka pripoved se sklene z besedami: »In Bog je uslišal njegovo prošnjo.«

Bog, ki posluša molitve, se ni spremenil. Molitve njegovih častilcev so mu v veselje. Za tiste, ki verujejo vanj in mu zaupajo, velja naslednje zagotovilo: »Sliši [nas] v vsem, kar koli prosimo po njegovi volji.« (1. Janezovo 5:14)

[Podčrtni opombi]