»Jaz in Oče sva eno,« je dejal Jezus. (Janez 10:30) Nekateri to vrstico citirajo kot dokaz, da sta Jezus in njegov Oče dva dela troedinega Boga. Ali je to tisto, kar je Jezus mislil s to izjavo?

Poglejmo sobesedilo. V 25. vrstici je Jezus rekel, da dela opravlja v imenu svojega Očeta. V vrsticah od 27 do 29 je govoril o simboličnih ovcah, ki mu jih je dal njegov Oče. Obe izjavi Jezusovim poslušalcem ne bi kaj dosti pomenili, če bi bila on in njegov Oče ena in ista oseba. Jezus je pravzaprav hotel reči naslednje: Z Očetom sva tako tesno povezana, da mi nihče ne more vzeti ovc, kakor jih nihče ne more vzeti mojemu Očetu. To je podobno, kot če bi sin sovražniku svojega očeta rekel: »Če napadeš mojega očeta, napadeš mene.« Ob tem ne bi nihče pomislil, da sta ta sin in njegov oče ena in ista oseba. Vsi pa bi lahko videli, da sta med seboj tesno povezana.

Jezus in njegov Oče, Bog Jehova, sta »eno« tudi v tem smislu, da si prizadevata za iste cilje ter imata povsem enaka merila in vrednote. Jezus v nasprotju s Satanom Hudičem in prvim človeškim parom, Adamom in Evo, nikoli ni želel postati neodvisen od Boga. »Sin ne more ničesar storiti sam od sebe, ampak le to, kar vidi, da dela Oče,« je pojasnil Jezus. »Kar koli namreč On dela, to tudi Sin dela prav tako.« (Janez 5:19; 14:10; 17:8)

Ta tesna vez enotnosti pa ne pomeni, da se Bog in njegov Sin, Jezus, med seboj ne razlikujeta. Gre za dva posameznika. Vsak od njiju ima svojo osebnost. Jezus ima svoje občutke, misli, izkušnje in svobodno voljo. Kljub temu se je odločil, da bo svojo voljo podrejal Očetovi volji. Jezus je, kakor piše v Luku 22:42, rekel: »Naj se zgodi tvoja volja, ne moja.« Te besede bi bile brez pomena, če njegova volja ne bi mogla biti drugačna od Očetove. Če bi bila Jezus in njegov Oče res ista oseba, zakaj je potem Jezus molil k Bogu in ponižno priznal, da ne pozna nekaterih reči, ki jih pozna samo njegov Oče? (Matej 24:36)

V mnogih religijah častijo bogove, opisane kot take, ki se prepirajo in pretepajo z lastnimi družinskimi člani. Staroveški zgled tega je zaslediti v grški mitologiji. Na primer, Kronos je s prestola vrgel svojega očeta Urana in pojedel svoje lastne otroke. V kakšnem nasprotju je to z enotnostjo, ki obstaja med Bogom Jehovom in njegovim Sinom, Jezusom, in ki temelji na resnični ljubezni! In kako zelo sta nam zaradi tega pri srcu! Res, imamo neizmerno prednost, da smo zedinjeni s tema najvišjima Osebama v vsem vesolju. Jezus je glede svojih sledilcev molil: »Prosim pa te [. . .], da bi bili vsi eno. Da bi bili, kakor si ti Oče zedinjen z menoj in jaz s teboj, tudi oni zedinjeni z nama.« (Janez 17:20, 21)

Zato Jezus takrat, ko je rekel »Jaz in Oče sva eno«, ni govoril o neki skrivnostni trojici, ampak o čudoviti zedinjenosti – najtesnejši mogoči vezi med dvema posameznikoma.