Na milijone ljudi po svetu iz različnih razlogov praznuje božič. Nekateri preživijo praznični čas s prijatelji in družino. Drugi premišljujejo o Bogu ali pa posvetijo svoj čas temu, da pomagajo revnim ali ljudem v stiski. Vsa ta dejanja so sama po sebi nedvomno hvalevredna. Vendar pa so povezana s temno stranjo tega praznika.

Kot prvo, mnogi menijo, da ob božiču praznujejo Jezusov rojstni dan. Toda zgodovinarji se na splošno strinjajo, da je datum Jezusovega rojstva neznan. V knjigi The Christian Book of Why piše, da »zgodnji kristjani niso hoteli določiti datuma, ki bi označeval Jezusovo rojstvo,« ker so se hoteli »ločiti od vseh poganskih običajev«. Zanimivo je, da v Svetem pismu nič ne piše o tem, da bi Jezus kdaj praznoval svoj rojstni dan ali rojstni dan koga drugega. Beremo pa, da je svojim sledilcem zapovedal, naj obhajajo njegovo smrt. (Luka 22:19)

Kot drugo, mnogi učenjaki se strinjajo s tem, da večina božičnih navad izvira iz nekrščanskih in poganskih običajev. Med te spadajo Božiček, pa tudi omela in božično drevo, medsebojno obdarovanje, zažiganje sveč in božičnega panja, obešanje okrasnih vencev ter koledovanje oziroma petje božičnih pesmi. Glede nekaterih od teh običajev v knjigi The Externals of the Catholic Church piše: »Kdo od nas se sploh zaveda, da verjetno obhajamo poganske običaje, ko dajemo ali prejemamo božična darila ter v naših domovih in cerkvah obešamo zelene okrasne vence?«

Morda se sprašujete, kaj je narobe s tem, da obhajate te na videz nedolžne običaje. No, prišli smo do tretje točke in tu bomo dobili odgovor. Bog ne odobrava vpletanja poganskih običajev v čisto čaščenje. Bog Jehova je svojim trdoglavim častilcem v starodavnem Izraelu po preroku Amosu rekel: »Sovražim vaše praznike, zavrgel sem jih [. . .]. Odstranite izpred mene hrup svojih pesmi.« (Amos 5:21, 23)

Zakaj jim je izrekel tako ostre besede? Razmislite o tem, kaj so počeli prebivalci staroveškega severnega, Izraelovega kraljestva. Njihov prvi kralj Jeroboam je v mestih Dan in Betel postavil zlati teleti in ljudstvo navedel na to, da ju je začelo častiti. Tako niso več častili Boga Jehova v templju v Jeruzalemu, kakor je bilo pravilno. Kralj je tudi vpeljal praznike in postavil duhovnike, da bi ljudem pomagali pri praznovanju. (1. kraljev 12:26–33)

To, kar so Izraelci storili, je morda bilo videti dobronamerno. Navsezadnje, ali ni ljudstvo delalo vseh teh stvari zato, ker so želeli častiti Boga in mu ugajati? Božje ostre besede, izrečene po Amosu in drugih prerokih, nam jasno povedo, kako je Bog gledal na takšne običaje. Po preroku Malahiju pa je še rekel: »Jaz sem Jehova, jaz se ne spreminjam.« (Malahija 3:6) Ali nam to ne pove, kako Bog danes gleda na božična praznovanja?

Milijoni so po tem, ko so razmislili o omenjenih dejstvih, sklenili, da ne bodo praznovali božiča. Veselje in pravo zadovoljstvo so našli v tem, da preživljajo čas s prijatelji in družino ter da pomagajo revnim in ljudem v stiski, in to kadar koli skozi vse leto.