Moč molitve

Nad Nahorjevim mestom na Bližnjem vzhodu zahaja sonce. K vodnjaku zunaj mesta je prišel Sirec Eliezer s karavano desetih kamel. Čeprav je nedvomno utrujen in žejen, ga bolj skrbi za potrebe drugih. Prihaja iz tuje dežele, da bi sinu svojega gospodarja našel ženo. Vrhu tega jo mora najti med gospodarjevimi sorodniki. Kako bo opravil to zahtevno nalogo?

ELIEZER verjame v moč molitve. Z izjemno, kakor otroško vero ponižno prosi: »O GOSPOD, Bog Abrahama, gospoda mojega, stóri, prosim, da se mi posreči danes, in izkaži milost gospodu mojemu Abrahamu. Glej, stojim pri studencu, in hčere prebivalcev tega mesta bodo hodile vodo zajemat. Zgodi se naj, ko porečem kateri deklici: Nagni mi, prosim, vrč svoj, da pijem; in ona odgovori: Pij, pa še velblodom tvojim bom dala piti, da bode ta, ki si jo določil hlapcu svojemu Izaku, in po tem spoznam, da izkazuješ milost gospodu mojemu.« (1. Mojzesova 24:12–14)

Eliezer v moč molitve ne zaupa zaman. Zgodi se namreč, da je že prva ženska, ki pride k vodnjaku, vnukinja Abrahamovega brata! Imenuje se Rebeka, je samska, moralno čista in lepa. In izredno – ne dá piti le Eliezerju, ampak se tudi prijazno ponudi, da bo pogasila žejo vsem njegovim kamelam. Pozneje, po družinskem posvetu, Rebeka prostovoljno privoli, da se bo z Eliezerjem vrnila v daljno deželo in se omožila z Abrahamovim sinom Izakom. Kako dramatičen in jasen odgovor na Eliezerjevo molitev v času, ko je Bog tu in tam čudežno posegel v dogodke!

Iz Eliezerjeve molitve se lahko veliko naučimo. Iz nje se vidi, da je imel izjemno vero, ponižnost in da se je nesebično zanimal za potrebe drugih. Z njo je tudi pokazal svojo pokornost do Jehovovega pristopa k človeštvu. Brez dvoma je vedel, kako je Bog posebno naklonjen Abrahamu, pa tudi za Božjo obljubo, da bo po Abrahamu v prihodnosti prejelo blagoslove vse človeštvo. (1. Mojzesova 12:3) Eliezer je zato molitev začel z besedami: »O GOSPOD, Bog Abrahama, gospoda mojega.«

Jezus Kristus je bil Abrahamov potomec, po katerem bo blagoslovljeno vse poslušno človeštvo. (1. Mojzesova 22:18) Če želimo, da bi nam bilo odgovorjeno na naše molitve, moramo ponižno priznavati Božji pristop k človeštvu po svojem Sinu. Jezus Kristus je dejal: »Če ostanete v meni in besede moje ostanejo  v vas: prosite, karkoli hočete, in se vam zgodi.« (Janez 15:⁠7)

Resničnost teh besed Jezusa Kristusa je izkusil tudi neki njegov sledilec, apostol Pavel. On zagotovo ni zaman veroval v moč molitve. Sokristjane je spodbujal, naj vse svoje skrbi v molitvi zaupajo Bogu in potrdil: »Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:6, 7, 13) Ali to pomeni, da je Bog uslišal vse, za kar ga je v molitvah prosil? Poglejmo.

Niso vse prošnje uslišane

Pavel je v svoji nesebični strežbi trpel zaradi ‚trna v mesu‘, kot je to sam opisal. (2. Korinčanom 12:7) Morda je to bila kaka duševna in čustvena stiska, ki jo je doživljal zaradi nasprotnikov in »krivih bratov«. (2. Korinčanom 11:26; Galatom 2:4) Ali pa je šlo za telesno nadlogo kake kronične očesne bolezni. (Galatom 4:15) Kakor koli je že bilo, ‚trn v mesu‘ je Pavla slabil. »Trikrat [sem] prosil Gospoda, da bi odstopil od mene,« je pisal. Toda Pavlu prošnja ni bila uslišana. Dobil je pojasnilo, da so mu dovolj že duhovne koristi, ki jih je dobil od Boga, kot je moč za vztrajanje v preizkušnjah. Bog mu je še dejal: »Moč moja se v slabosti izkazuje popolna.« (2. Korinčanom 12:8, 9)

Kaj se naučimo iz Eliezerjevega in Pavlovega zgleda? Bog Jehova resnično posluša molitve tistih, ki mu ponižno služijo. Toda to ne pomeni, da njihove prošnje vedno usliši, na stvari namreč gleda dolgoročno. Bolje od nas vé, kaj nam najbolj koristi. In kar je še pomembnejše, vedno ukrepa v skladu s svojim namenom, ki ga je pisno izrazil v Bibliji.

Čas za duhovno ozdravitev

Bog obljublja, da bo med tisočletnim kraljevanjem svojega Sina nad zemljo človeštvo ozdravil vseh telesnih, duševnih in čustvenih bolezni. (Razodetje 20:1–3; 21:3–5) Iskreni kristjani željno pričakujejo to obljubljeno prihodnost in popolnoma verujejo Bogu, da ima moč to uresničiti. Take čudežne ozdravitve ne pričakujejo sedaj, molijo pa k Bogu za tolažbo in moč, da bi se spoprijemali s preizkušnjami. (Psalm 55:22) Kadar zbolijo, morda molijo za Božje vodstvo, da bi v okviru svojih ekonomskih zmožnosti dobili najboljše zdravljenje.

V nekaterih verah bolne spodbujajo, naj molijo za zdajšnjo ozdravitev, in se sklicujejo na čudežne ozdravitve, ki so jih delali Jezus in apostoli. Toda ti so te čudeže delali s posebnim namenom. Bili so dokaz, da je bil Jezus Kristus resnični Mesija, kazali pa so tudi, da je Bog sedaj naklonjen mladi krščanski občini, in ne več judovskemu narodu. Takrat so bili čudežni darovi potrebni zato, da se z njimi okrepi vera novo ustanovljeni krščanski občini. Ko se je ta rosno mlada občina tako rekoč postavila na noge in postala zrela, so čudežni darovi ‚ponehali‘. (1. Korinčanom 13:8, 11)

Bog Jehova v tem odločilnem času usmerja svoje častilce k pomembnejšemu delu duhovnega ozdravljanja. Dokler je še čas, je nujno, da se ljudje odzovejo naslednjemu pozivu: »Iščite GOSPODA, dokler ga morete najti, kličite ga, dokler je blizu! Zapusti naj brezbožnik pot svoj in mož krivični misli svoje in povrni se h GOSPODU, in usmilil se ga bo, in k Bogu našemu, ker je bogat v odpuščanju.« (Izaija 55:6, 7)

To duhovno ozdravljanje kesajočih se grešnikov se godi po oznanjevanju dobre novice o Božjem kraljestvu. (Matevž 24:14) Bog Jehova s tem, ko svoje služabnike pooblašča, da opravljajo to življenje rešujoče delo, pomaga milijonom ljudem iz vseh narodov, da bi se še pred koncem te stvarnosti pokesali za svoje grehe in si pridobili njegovo naklonjenost. Vsi, ki iskreno molijo za tako duhovno ozdravljenje, in vsi, ki molijo za pomoč pri tem delu ozdravljanja, v resnici dobivajo odgovore na svoje molitve.

[Navedba vira slike na strani 3]

Eliezer in Rebeka/The Doré Bible Illustrations/Dover Publications