Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vzgoja med zgodnjim otroštvom in najstništvom

Vzgoja med zgodnjim otroštvom in najstništvom

 Vzgoja med zgodnjim otroštvom in najstništvom

»Vaši otroci do svojega petega leta živijo v varnem družinskem okolju in v tem obdobju je vanje lažje vcepiti dobre lastnosti. Toda ko pričnejo obiskovati šolo, so izpostavljeni različnim načinom ravnanja in govorjenja.« (Valter, Italija)

OTROCI med odraščanjem vedno bolj raziskujejo svet okoli sebe. V stiku so z več ljudmi – prijatelji, s katerimi se igrajo, sošolci in sorodniki. Že prej omenjeni Valter je rekel, da niste več edini, ki vpliva na otroka, kot je to veljalo takrat, ko je bil še malček. Zato je nujno, da ga v teh letih poučite, kako pomembno je biti poslušen in se lepo vesti. Prav tako je pomembno, da mu priskrbite smernice glede tega, kaj je pravilno in kaj napačno.

Nič od naštetega ne pride hitro in kar samo od sebe. Verjetno boste morali otroka kdaj grajati, ostro karati, opominjati, in to z vso potrpežljivostjo in veščim poučevanjem. (2. Timoteju 4:2) Izraelskim staršem je bilo glede Božjih zakonov zapovedano: »Vcepljaj jih v svoje otroke in govori o njih, ko sediš v svoji hiši, ko hodiš po poti, ko se uležeš in ko vstaneš.« (5. Mojzesova 6:6, 7) Kot pokažejo te besede, morate otroke stalno poučevati.

Z odgovornostjo vzgoje otrok so povezani številni izzivi. Razmislimo o nekaterih.

Čas poslušanja

Sveto pismo pravi, da je poleg »časa govorjenja« tudi čas poslušanja. (Pridigar 3:7) Kako lahko svojega otroka naučite, da pozorno posluša, ko mu drugi oziroma vi kaj govorite? En način je z zgledom. Ali pozorno prisluhnete drugim, tudi svojim otrokom?

Otroku lahko hitro kaj odvrne pozornost in brez dvoma bo vaša potrpežljivost na preizkušnji, ko boste skušali komunicirati z njim. Vsak otrok je edinstven, zato dobro opazujte in ugotovite, katere metode komuniciranja se najbolje obnesejo pri vašem otroku. Na primer, David iz Velike Britanije pravi: »Najino hčerko prosim, naj s svojimi besedami ponovi, kar sem ji ravnokar povedal. Zaradi tega se je z leti naučila pozorneje poslušati.«

Ko je Jezus poučeval svoje učence, jim je rekel: »Pazite, kako poslušate.« (Luka 8:18) Če naj bi tako ravnali odrasli, koliko bolj bi potem morali tako ravnati otroci!

»Velikodušno odpuščajte«

Sveto pismo pravi: »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte, če ima kdo razlog za pritožbo proti drugemu.« (Kološanom  3:13) Otroke lahko naučite odpuščati. Kako?

Kot smo omenili že pri umetnosti poslušanja, morate tudi tukaj dajati zgled. Naj vaši otroci vidijo, da ste pripravljeni odpuščati drugim. Tako se trudi ravnati Marina iz Rusije. »Svojima otrokoma skušava biti dober zgled, tako da drugim odpuščava, ne vztrajava pri svojem za vsako ceno in nisva zamerljiva.« Dodaja: »Kadar naredim napako, se otrokoma opravičim. Hočem ju naučiti, da bosta tudi onadva z drugimi ravnala tako.«

V odrasli dobi bo sposobnost reševati nesoglasja in odpuščati nujno potrebna. Že zdaj učite otroke, naj bodo uvidevni do drugih in naj sprejmejo odgovornost za svoje napake. S tem jim boste dali dragoceno darilo, ki jim bo koristilo, ko bodo odrasli.

»Bodite hvaležni«

V teh »kritičnih časih«, v katerih je težko živeti, mnogi ljudje ljubijo sebe. (2. Timoteju 3:1, 2) Sedaj, ko so vaši otroci še majhni, je čas, da jih naučite hvaležnosti. Apostol Pavel je napisal: »Bodite hvaležni.« (Kološanom 3:15)

Otroci se lahko že v zgodnjih letih naučijo olike in tega, da so do drugih obzirni. Kako? »Hvaležnost [jim] lahko najbolje privzgojite tako, da jo doma neutrudno izkazujete,« pravi zdravnik Kyle Pruett v reviji Parents. Dodaja: »To pomeni, da drugim vedno poveste, da zelo cenite njihovo pomoč oziroma pozornost, ki vam jo izkažejo. [. . .] Za to je potrebno veliko vaje.«

Richard iz Velike Britanije se trudi tako delati: »Z ženo dajeva otrokom zgled, kako se zahvaliti tistim, ki nam izkažejo prijaznost, kot na primer učiteljem ali starim staršem. Kadar koli smo povabljeni na obrok h kakšni družini, ji napišemo zahvalno kartico, na katero se vsi otroci podpišejo ali pa nanjo kaj narišejo.« To, da ste prijazni in hvaležni, bo vašemu otroku kasneje v življenju pomagalo, da bo znal stkati trajna in trdna prijateljstva.

»Ne odrekaj discipliniranja«

Otroci se morajo med odraščanjem naučiti, da imajo dejanja svoje posledice. Celo v zgodnjih letih so otroci odgovorni tistim, ki imajo nad njimi oblast, in to ne le doma, ampak tudi v šoli in družbi nasploh. Otroku lahko pomagate dojeti načelo, da to, kar seješ, tudi žanješ. (Galačanom 6:7) Kako?

Sveto pismo pravi: »Ne odrekaj discipliniranja.« (Pregovori 23:13) Če ste otroku jasno povedali, da bo napačno ravnanje pripeljalo do določenih posledic, potem naj vas ne bo strah ukrepati v skladu s povedanim. »Doslednost je nujna,« pravi Norma iz Argentine. »Nedosledno ravnanje spodbudi otroka, da izkorišča okoliščine sebi v prid.«

Starši lahko veliko naredijo, da bi se ognili neskončnemu prepiranju za tem, ko so se njihovi otroci neprimerno vedli, če poskrbijo, da otroci vnaprej vedo, kaj jih čaka, če ne bodo ubogali. Manj verjetnosti je, da bodo otroci ugovarjali, če poznajo pravila ter  posledice njihovega kršenja in če vedo, da se o teh posledicah ne da pogajati.

Otroka se seveda ne sme disciplinirati v jezi, saj je takšno ukrepanje neučinkovito. Sveto pismo pravi: »Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje.« (Efežanom 4:31) Discipliniranje nikoli ne bi smelo biti nekakšno brutalno kaznovanje, in otrok ne bi smel zaradi tega trpeti – niti fizično niti čustveno.

Kako lahko ohranite mirno kri, ko otrok preizkuša vašo potrpežljivost? »To ni vedno enostavno,« priznava Peter z Nove Zelandije, »toda otroci morajo vedeti, da je discipliniranje posledica njihovih dejanj, in ne rezultat tega, da se starši ne znajo obvladati.«

Peter in njegova žena pomagata svojima otrokoma uvideti dolgoročne koristi korigiranja. »Tudi če otroka naredita kaj še posebej nesramnega,« pravi, »se z njima raje pogovoriva o tem, kakšna bi morala biti, ne pa o tem, kakšna sta se pravkar izkazala.«

»Naj bo vaša razumnost znana«

Bog je svojemu ljudstvu rekel, da ga bo »primerno kaznoval«. (Jeremija 46:28) Če ste pravični, ko korigirate svojega otroka, in mu odredite kazen, ki je v skladu z njegovim napačnim dejanjem, bo vaše discipliniranje učinkovito. »Naj bo vaša razumnost znana,« je kristjanom napisal Pavel. (Filipljanom 4:5)

K razumnemu ravnanju spada tudi takšno korigiranje, ki vašega otroka ne oropa dostojanstva. Santi iz Italije pravi: »Sina oziroma hčerke nikoli ne ponižujem. Raje skušam prepoznati srž problema in se z njim spoprijeti. Svojih dveh otrok ne discipliniram pred drugimi, niti drugega pred drugim ne, kadar je to mogoče. In v javnosti ali doma se ne norčujem iz njunih slabosti.«

Tudi prej omenjeni Richard vidi, kako modro je biti razumen. »Kazni za neubogljivost nikoli ne bi smeli seštevati, tako da bi eni kazni dodali še eno in nato še eno,« pravi. »Po tem, ko ste otroka že disciplinirali, je pomembno, da o tem ne govorite več in da otroka ne opominjate na njegove napake.«

Vzgoja otrok je težko delo, ki zahteva veliko požrtvovalnosti, vendar pa je tudi nagrajujoče. Do takšnega sklepa je prišla Yelena iz Rusije, ki pravi: »Poiskala sem si službo s polovičnim delovnim časom, zato da sem lahko več s svojim sinom. Za to je potreben trud, pa še z manj denarja moram shajati. Toda to je vredno vseh žrtev, saj vidim, kako je moj sin vesel in kako blizu sva si postala.«

[Slika na strani 11]

Otroci se lahko naučijo biti obzirni do drugih.

[Slika na strani 12]

Svoje otroke korigirajte tako, da jih ne oropate njihovega dostojanstva.